Novice

V Sloveniji smo v tretjem letošnjem četrtletju drugič zapored zabeležili izrazito medletno zmanjšanje gospodarske aktivnosti. Četrtletni upad je bil po razpoložljivih podatkih ponovno med največjimi v evrskem območju. Po oceni Urada RS za makroekonomske analize in razvoj je na to vplival predvsem še nekoliko močnejši padec domače potrošnje kot v prejšnjih četrtletjih. Poslabšanje razmer v mednarodnem okolju pa je vplivalo tudi na upad izvoza, ki je bil v zadnjih dveh letih sicer ključni dejavnik gospodarskega okrevanja.

Po podatkih Statističnega urada je bil BDP v tretjem četrtletju za 3,3 % nižji kot v enakem obdobju lani. Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj so med ključnimi razlogi izpostavili upad domače potrošnje, ki se je že drugo četrtletje zapored močno zmanjšala. Ob nadaljevanju zaostrenih razmer na trgu dela, upočasnjeni rasti plač in poslabšanem razpoloženju potrošnikov se je namreč medletni upad potrošnje gospodinjstev še poglobil (-3,0 %). Podobno se je poglobil tudi padec potrošnje države (-3,1 %), kar je v veliki meri povezano z ukrepi za nujno konsolidacijo javnih financ. Nadaljuje pa se tudi krčenje investicijske aktivnosti, k upadu investicij v osnovna sredstva (-8,8 %) je ponovno največ prispeval nadaljnji upad gradbene dejavnosti, kjer je bil medletni upad dodane vrednosti še naprej večji od 10 %.

»Izvoz, ki je bil do letos glavni dejavnik sicer šibkega okrevanja slovenskega gospodarstva, je bil v tretjem četrtletju drugič zapored medletno nižji (-0,7 %), kar je predvsem posledica poslabšanja gospodarskih gibanj v glavnih trgovinskih partnericah,« so izpostavili na UMAR. Ob tem je bila ponovno medletno nižja tudi dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih. Predvsem zaradi visokega padca domače potrošnje se je še poglobil medletni upad uvoza.

Slika: Bruto domači proizvod v Sloveniji, medletno

Gospodarska aktivnost se je v tretjem četrtletju znova zmanjšala tudi v celotnem evrskem območju (-0,1 % glede na prejšnje četrtletje desezonirano). Četrtletni padec je bil v Sloveniji (-0,6 %) po razpoložljivih podatkih za 13 držav članic evrskega območja med najvišjimi. »Tako ostajamo v skupini držav članic evrskega območja oz. EU, kjer se zaostanek za povprečno ravnjo gospodarske aktivnosti iz leta 2008 letos najbolj povečuje,« so ponovno opozorili na UMAR.