Novice

Ob koncu lanskega leta so se nadaljevala ugodna gospodarska gibanja, ki so privedla tudi do povišanja zaposlenosti. Brezposelnost se je znižala na 9,5 %, v istem obdobju pa je rast plač znašala 2,2 %. Ohranila so se ključna makroekonomska ravnotežja, ob pripravah na prevzem evra pa je umirjena ostala tudi rast cen.

Na današnji novinarski konferenci so na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj predstavili zadnje makroekonomske kazalce in konjunkturne trende slovenskega gospodarstva, povzete v Ekonomskem ogledalu, ki je po več kot desetih letih uspešnega izdajanja doživel oblikovno posodobitev.

Relativno visoka gospodarska rast v EU se je ohranila tudi v zadnjem četrtletju lanskega leta, skupna rast evro območja v letu 2006 pa naj bi bila tako po prvih ocenah najvišja v šestih letih. Povpraševanje iz tujine je ugodno vplivalo tudi na slovensko ekonomijo. Aktivnost predelovalnih dejavnosti se je krepila tudi novembra, v prvih enajstih mesecih lanskega leta pa je bila industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti za 7,8 % višja kot leto pred tem.

Ob koncu leta se je nadaljevalo povečanje števila formalno delovno aktivnih in zmanjševanje števila registriranih brezposelnih. Prvo je bilo v enajstih mesecih lani višje za 1,4 %, stopnja brezposelnosti pa se je znižala na 9,5 %. Rast plač je ostala umirjena in naj bi ob koncu leta ostala skladna z napovedmi in dosegla 2,3 %.

Rast cen je ostala umirjena tudi neposredno pred prevzemom evra, povprečna inflacija je bila z 2,5 % enaka kot ob koncu leta 2005. Kot je poudaril mag. Boštjan Vasle, »splošnega povišanja cen, ki bi bilo povezano s procesom prevzemanja evra, v decembru ni bilo zaznati, med posameznimi skupinami cen pa so izstopale cene v skupini gostinske in nastanitvene storitve, ki so se decembra povišale za 1,8 %.«

Vlada je ugodne razmere izkoristila za nadaljnje krčenje odhodkov, kar pa ob relativno visoki gospodarski rasti in strukturnih spremembah, predvsem znižanju davka na izplačane plače, po ocenah ni zadoščalo tudi za zmanjšanje strukturnega primanjkljaja. Ta je po oceni Ministrstva za finance v lanskem letu znašal 1,7 %.

Dr. Janez Šušteršič je ob koncu še enkrat poudaril, »da je najspodbudnejši podatek s konca lanskega leta verjetno ta, da so se ugodne gospodarske razmere pričele odražati tudi v pozitivnih trendih na trgu dela.«