Novice

Po mnenju mednarodnih inštitucij svetovno gospodarstvo postopoma, a zelo počasi okreva. Posledično so v slovenskem gospodarstvu pozitivne znake v prvih mesecih letošnjega leta kazale dejavnosti, povezane z mednarodnim okoljem, na splošno pa so kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti ostali na jesenski ravni. Na trgu dela razmere ostajajo slabe.

Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj je danes izšlo aprilsko Ekonomsko ogledalo, v katerem ugotavljajo, da Evropska komisija in IMF v pomladanskih napovedih potrjujeta pričakovanja, da svetovno gospodarstvo postopoma okreva, vendar zelo neenakomerno po regijah. Obe instituciji sta rahlo izboljšali svoje jesenske napovedi, predvsem zaradi hitrejšega okrevanja v državah v razvoju, pozitivno pa na okrevanje vplivajo tudi okrevanje svetovnih trgovinskih tokov, izboljšane razmere na finančnih trgih in gibanje zalog. Po 0,6-odstotnem padcu lani bo letos po napovedih IMF rast svetovnega gospodarstva 4,2-odstotna, naslednje leto pa 4,3-odstotna. Po mnenju obeh institucij so tveganja bolj uravnotežena, kot so bila še jeseni, a negotovost glede kratkoročnih obetov ostaja visoka. »Zadnje napovedi torej ne odstopajo bistveno od naših predpostavk, uporabljenih v Pomladanski napovedi,« so zapisali na uradu.

V Sloveniji so se v prvih dveh mesecih letos vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti ohranjale približno na ravni, ki so jo dosegli jeseni lani. Pozitivne znake so kazale dejavnosti, povezane z mednarodnim okoljem, saj je ob rahlem okrevanju v mednarodnem okolju februarja ponovno prišlo do rahlega izboljšanja vrednosti blagovnega izvoza in industrijske proizvodnje bolj izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnosti. Po drugi strani pa je domače povpraševanje ostalo šibko. Po januarski rasti se je februarja ponovno znižala vrednost opravljenih gradbenih del, realnega prihodka v trgovini in realnega prihodka v gostinstvu ter nominalnega prihodka v trgovini na debelo. V prvih treh mesecih letos se je nadalje povečala plačilna nesposobnost, saj je bilo število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi za skoraj polovico večje kot v enakem obdobju lani.

Na trgu dela vidnejših sprememb nismo zabeležili. Število formalno delovno aktivnih se je februarja ohranilo na podobni ravni kot predhodni mesec, število registrirano brezposelnih oseb pa je v prvih štirih mesecih letos nihalo malo pod 100.000. Med dejavnostmi se je število delovno aktivnih februarja še zmanjšalo predvsem v gradbeništvu, pa tudi v predelovalnih dejavnostih in v prometu, medtem ko se je v javnih storitvah povečalo.

Bruto plača na zaposlenega se je februarja pričakovano znižala (nominalno za 1,2 %), kar je povezano s številom delovnih dni. V zasebnem sektorju so se plače znižale v skoraj vseh dejavnostih, njihova medletna rast pa se krepi od novembra lani, kar je delno posledica učinka osnove, delno pa sprememb v strukturi zaposlenih in rahle krepitve obsega nadur. Tudi v javnem sektorju se je povprečna plača februarja znižala, medletna rast pa se od novembra giblje okoli ničelne stopnje.

Kreditna aktivnost domačih bank je bila marca tretji mesec zapored razmeroma visoka, a vseeno nižja kot v obdobju pred krizo. Marca je bil pretežni del neto tokov kreditov posledica obsežnega neto zadolževanja prebivalstva, medtem ko se je zadolževanje podjetij in NFI glede na predhodna dva meseca precej umirilo, hkrati pa je prišlo do skrajševanja njegove ročnosti.

V prvih treh mesecih letos je prišlo do nadaljnjega zmanjšanja prihodkov iz davkov in prispevkov za socialno varnost (za 2,6 % manj medletno), kar kaže na možnost večjega primanjkljaja državnega proračuna od načrtovanega. »Ob nadaljevanju teh gibanj bodo javnofinančni prihodki manjši od načrtovanih, kar je delno posledica slabših makroekonomskih razmer, delno pa višjih povračil davkov od načrtovanih,« še ugotavljajo na uradu. Po podatkih konsolidirane bilance je samo januarja razkorak med javnofinančnimi prihodki in odhodki znašal 230 mio EUR.

Povezava na celotno publikacijo