News
Posledice poglobljene finančne krize vse bolj vidne tudi v slovenskem gospodarstvu
Gospodarstvo evrskega območja je v tretjem četrtletju zašlo v recesijo, mednarodne inštitucije še naprej znižujejo napovedi gospodarske rasti. Septembrska poglobitev finančne krize je v Sloveniji najprej vplivala na borzna gibanja, posledice pa so že vidne tudi na kreditnih in varčevalnih tokovih ter poslabšanih kazalnikih zaupanja, so na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj povedali na današnji predstavitvi novembrskega Ekonomskega ogledala.
V evrskem območju se je BDP v tretjem četrtletju (enako kot v drugem) zmanjšal za 0,2 %, od naših najpomembnejših trgovinskih partneric sta v recesiji Nemčija in Italija. Občutno poslabšanje pričakovanj v okviru kazalnikov razpoloženja pa nakazuje nadaljnje umirjanje gospodarske aktivnosti. V novih napovedih IMF in OECD tako za celotno prihodnje leto evrskemu območju in ZDA napovedujeta znižanje BDP.
V Sloveniji je vrednost osrednjega borznega indeksa oktobra in novembra padla za slabo tretjino in dosegla najnižjo raven v zadnjih petih letih, močno se je povečala volatilnost. Posledice finančne krize pa se odražajo tudi na kreditnih in varčevalnih tokovih. Septembra se je kreditna aktivnost bank nekoliko okrepila, a je ostala pod povprečno ravnijo preteklega leta. Krepi se zadolževanje podjetij v tujini, zadolževanje bank pa se umirja. Nadaljevala se je krepitev dolgoročnih depozitov prebivalstva, ki so septembra zabeležili najvišjo medletno rast, odkar so na voljo razpoložljivi podatki.
Aktivnost se je v slovenskem gospodarstvu v tretjem četrtletju umirila. »Rast izvoza se je v tretjem četrtletju precej umirila, proizvodnja predelovalnih dejavnosti pa se je celo zmanjšala,« je razloge navedel Boštjan Vasle, direktor urada. Rast gradbene aktivnosti in rast prihodka v trgovini na drobno se je v tem obdobju ohranila na relativno visoki ravni, vendar so tudi tu že vidni znaki umirjanja. »Tudi poslovne tendence kažejo nadaljnje umirjanje aktivnosti na vseh področjih, kazalnik gospodarske klime je bil novembra ob največjem mesečnem padcu na najnižji ravni od začetka merjenja,« je še pojasnil Vasle.
Na trgu dela večjih posledic finančne krize septembra še ni bilo zaznati, kar ni presenetljivo, saj pretekle izkušnje kažejo, da se umirjanje gospodarske aktivnosti na trg dela prenaša z nekaj četrtletnim zamikom. Rast števila zaposlenih se je septembra tako še okrepila, oktobrsko povečanje števila registriranih brezposelnih zaradi priliva iskalcev prve zaposlitve pa je bilo višje kot v enakem mesecu lani, kar je že lahko posledica konjunkturnih razlogov.
Rast primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance se je septembra upočasnila. Ključna razloga za enega najnižjih mesečnih primanjkljajev letos sta manjši trgovinski primanjkljaj in višji storitveni presežek. Kljub temu ostaja primanjkljaj v devetih mesecih letos visok (za 870,9 mio EUR višji kot lani).