Novice
Poročilo o razvoju: Za višjo gospodarsko rast in ohranjanje blaginje ključno nadaljevanje strukturnih reform
Leto 2013 je zaznamovala izvedba nekaterih dolgo odlašanih strukturnih reform. Do pozitivnih sprememb je prišlo na področju konkurenčnosti, pokazali so se tudi prvi znaki gospodarskega okrevanja, ugotavljajo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj v Poročilu o razvoju. Kljub premikom v zadnjem letu zaostanek na ključnih področjih razvoja za predkriznim obdobjem ostaja visok. Slovenija se namreč uvršča med države z največjimi poslabšanji gospodarske aktivnosti, trga dela in javnih financ od začetka krize. Močno se je zlasti v zadnjih letih poslabšala tudi materialna blaginja prebivalstva, zmanjševanje pritiskov na okolje pa še naprej izvira predvsem iz manjše gospodarske aktivnosti. Zato so za višjo gospodarsko rast in ohranjanje blaginje prebivalstva v srednjeročnem obdobju potrebne korenitejše strukturne spremembe.
V letu 2013 se je začela izvajati nova pokojninska zakonodaja, sprejeta je bila reforma trga dela, usmerjena k zmanjšanju rigidnosti delovne zakonodaje in segmentacije trga dela, ob koncu leta pa je Slovenija pristopila tudi k sanaciji bančnega sistema, kar je skupaj z nakazanimi premiki v smeri privatizacije precej izboljšal percepcijo Slovenije na mednarodnih finančnih trgih. V letu 2013 so bili sprejeti tudi nadaljnji ukrepi na fiskalnem področju, zaradi dokapitalizacije bank pa se je primanjkljaj sektorja država močno povečal.
Stagnacija relativne gospodarske razvitosti Slovenije na ravni leta 2003
Raven bruto domačega proizvoda na prebivalca po kupni moči se je z vrha v letu 2008 do leta 2010 znižala za sedem odstotnih točk, od takrat pa ostaja na ravni 84 % povprečja EU, kar ustreza relativni razvitosti Slovenije v letu 2003. »Močno nazadovanje v obdobju krize je posledica značilnosti razvoja v letih pred krizo, ki ni bil zadosti usmerjen v krepitev konkurenčnosti in izboljšanje odpornosti ekonomije na šoke, ter prepočasnega in nezadostnega odziva na krizo,« je povedala Rotija Kmet Zupančič, urednica Poročila o razvoju, in dodala, da lahko »ob nadaljevanju strukturnih prilagoditev pričakujemo vzdržnejše gospodarsko okrevanje in ponovno zmanjševanje razvojnega zaostanka za EU.«
Po močnem poslabšanju konkurenčnosti v začetku krize, ki je bilo posledica strukturnih slabosti gospodarstva in tudi ukrepov za blažitev negativnih vplivov krize na socialni položaj prebivalstva, se tudi na področju konkurenčnosti kažejo pozitivni premiki. Z izrazitejšim prilagajanjem trga dela (plače in zaposlenost) slabim gospodarskim razmeram se namreč stroškovni pritiski na konkurenčnost v zadnjih letih zmanjšujejo. Poleg tega se je v letu 2013 prvič od začetka krize povečal delež slovenskega izvoza na svetovnem trgu, pokazali pa so se tudi prvi znaki gospodarskega okrevanja.
Negativni vpliv krize na blaginjo prebivalstva
Pod vplivom krize se materialni standard prebivalstva vse bolj znižuje, kazalniki kakovosti življenja pa po daljšem obdobju izboljševanja stagnirajo. »Temeljni vzrok nadaljnjega poslabšanja materialne blaginje je upad zaposlenosti, ki je leta 2013 upadla že peto leto zapored, njen padec pa je bil največji v celotnem obdobju od začetka krize,« je pojasnila Lidija Apohal Vučković. Hkrati se je nadalje povečala brezposelnost, ki se je že precej približala stanju visoke brezposelnosti, s katerim se je Slovenija spopadala v obdobju po osamosvojitvi. Realno so se znižale tudi plače, pokojnine in socialni transferji. »Znižanje skupnega razpoložljivega dohodka gospodinjstev je bilo v letu 2013 sicer manjše kot leto prej, a kljub temu občutno, od leta 2008 pa je bil realno nižji že za več kot 9 %,« so še poudarili na UMAR. Ob poslabševanju kupne moči se je v zadnjih dveh letih zniževala tudi zasebna potrošnja.
V razmerah zniževanja vseh dohodkov se dohodkovna neenakost ne povečuje in ostaja najnižja v EU. Na to vpliva tako močna ciljanost socialnih transferjev kot zniževanje neenakosti v plačah, zlasti pod vplivom visokega zvišanja minimalne plače. Čeprav Slovenija še vedno sodi med evropske države, kjer je stopnja tveganja revščine nizka, se je število prebivalcev pod pragom tveganja od začetka krize povečalo za 22 %, kar je bolj kot v povprečju v EU. Razvoj in izboljševanje dostopnosti javnih storitev pa sta v preteklih letih pozitivno vplivala na kakovost življenja.
Pod vplivom slabih gospodarskih razmer se obremenjevanje okolja zmanjšuje
Znižanje emisij toplogrednih plinov je bilo tudi v letu 2012 pogojeno predvsem s padcem gospodarske aktivnosti, nadaljevala pa se je rast že sicer visokih izpustov iz prometa. Ob nizkem povpraševanju po energentih se vse od začetka krize kaže nadomeščanje fosilnih virov z obnovljivimi. Ob predvideni ponovni oživitvi gospodarske aktivnosti in s tem višjim povpraševanjem po energentih pa bo nadaljevanje teh gibanj ter zajezitev stroškov gradnje novih kapacitet močno odvisno od učinkovitejše rabe energije. Prihranek energije v času krize je bil namreč v veliki meri posledica padca gospodarske aktivnosti, na kar kažejo neugodna gibanja na področju energetske intenzivnosti gospodarstva (poraba energije na enoto BDP). Pri tem pa je spodbudno, da se v predelovalnih dejavnostih, kjer stroški energije vplivajo na izvozno konkurenčnost, energetska intenzivnost znižuje celo hitreje kot v povprečju EU. Pomemben vidik sinergij med okoljskim in gospodarskim razvojem pa predstavlja tudi izkoriščanje trga okoljskih tehnologij, vendar na tem področju še precej zaostajamo za EU.
Za vzdržen razvoj potrebne korenitejše strukturne spremembe
Za višjo gospodarsko rast in ohranjanje blaginje prebivalstva v srednjeročnem obdobju so potrebne korenitejše strukturne spremembe. Pri tem so na uradu izpostavili štiri področja. Poudarili so, da je treba dokončati sanacijo bančnega sistema in s tem zagotoviti stabilne pogoje za financiranje podjetij ob čim manjšem nadaljnjem povečanju javnega dolga. Na področju javnih financ pa je treba nadaljevati s konsolidacijo javnih financ, predvsem s trajnejšim zmanjšanjem odhodkov. Sočasno pa bo nujno treba več naporov usmeriti v razdolževanje podjetniškega sektorja. »Kot enega izmed pomembnih kanalov na UMAR vidimo večji pritok neposrednih tujih investicij, ki bi lahko odigrale pomembno vlogo v procesu finančnega prestrukturiranja podjetij in nasploh dviga konkurenčnosti,« je ključne izzive opisal Boštjan Vasle, direktor UMAR. Nadalje so izpostavili ukrepe, povezane s konkurenčnostjo slovenske ekonomije. »Tukaj je ključno povečanje dodane vrednosti proizvodov in storitev z izboljšanjem inovacijske sposobnosti gospodarstva in vključevanjem podjetij v globalne dobaviteljske verige, tudi preko že omenjenih neposrednih tujih investicij,« je še izpostavil Vasle in dodal »da podjetja kot pomemben zaviralni dejavnik navajajo zapleteno administrativno okolje, kjer izpostavljajo davčni sistem, dolgotrajnost postopkov in tudi relativno visoke stroške dela«.
Med izzivi v Poročilu o razvoju že vrsto let ostaja tudi soočenje s posledicami demografskih sprememb, ki so v Sloveniji med izrazitejšimi v EU. Zato na uradu poudarjajo nujnost prilagoditve sistema zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter tudi trajnejše prilagoditve pokojninskega sistema vse daljši življenjski dobi. Na trgu dela pa je treba še izboljšati učinkovitost trga dela, kjer je v času krize prišlo do povečanega pritiska na nekatere starostne skupine – predvsem mlade. Za njihovo večjo vključenost na trg dela pa bo treba tudi prilagoditi izobraževalne programe sedanjim in bodočim potrebam delodajalcev.
Ob koncu, čeprav ne najmanj pomembno, pa so poudarili še pomen dobro delujočih institucij. Nakopičene slabosti pri delovanju zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti ter prepočasne odzivnosti na spremenjene razmere namreč zavirajo razvoj, takšno stanje pa se med drugim odraža tudi na mednarodnih lestvicah institucionalne konkurenčnosti, kjer je Slovenija od začetka krize znatno nazadovala. Zato je za učinkovitejše sprejemanje razvojnih odločitev in njihovo uspešno izvedbo nujno izboljšanje učinkovitosti države in njenih institucij.