Novice

Ana Murn v svojem delovnem zvezku z naslovom Obseg in učinkovitost slovenske politike subvencioniranja gospodarskih družb ugotavlja , da je delež subvencij gospodarskim subjektom v bruto domačem proizvodu v Sloveniji nad povprečjem Evropske unije, kar je predvsem posledica hitre rasti subvencij za kmetijstvo. Tiste subvencije, ki so namenjene poslovnim subjektom, pa se povprečno letno razporedijo med okoli 4.000 gospodarskih družb in 3.500 malih podjetnikov. Delovni zvezek je že na voljo na spletni strani www.gov.si/umar .

»Za subvencije v Sloveniji je značilna velika koncentriranost in hkrati velika razdrobljenost. Večina subvencij se namreč vsako leto porazdeli le med 75 gospodarskih družb, ki povprečno letno prejmejo nad 50 milijonov tolarjev. Te družbe so z vidika doseganja dodane vrednosti in zaposlenosti v panogi prevladujoče, zato subvencije odločilno vplivajo na rezultate poslovanja panog, iz katerih izhajajo. Poleg tega subvencije vplivajo na konkurenco v panogah,« pravi Ana Murn in dodaja, da »po drugi strani večina drugih gospodarskih družb in podjetnikov posameznikov prejema zelo majhne subvencije, ki so premajhne, da bi lahko dejansko vplivale na rezultate poslovanja.«

Zanimivo je, da rezultati analize kažejo, da so po osnovnih kazalnikih uspešnejše tiste družbe, ki niso prejemnice subvencij. Pri teh je namreč dodana vrednost na zaposlenega višja, kar pomeni, da subvencije ne povečujejo dodanih vrednosti nad ravnijo, ki bi jih v povprečju dosegale gospodarske družbe, ki niso prejemnice subvencij. Subvencije torej podpirajo manj uspešne družbe in dohodkovno nadomeščajo nižjo produktivnost v teh družbah, kar pa za njihovo učinkovitost ni dobro.

Ana Murn na podlagi triletnih podatkov (podatki so za leta 2003, 2004 in 2005) še ugotavlja, da so najbolj subvencionirane dejavnosti kmetijstvo, rudarstvo, promet in pretežno netržne storitve. Subvencije predelovalnim dejavnostim niso visoke in se še znižujejo. Večino subvencij (od 96,6 do 97,2 %) so prejele gospodarske družbe, mali samostojni podjetniki so udeleženi le z nekaj več kot dvema odstotkoma, subvencije velikim samostojnim podjetnikom pa so zanemarljivo majhne. Slednje ne preseneča, sej je tudi število velikih samostojnih podjetnikov zelo majhno. Subvencije, usmerjene v gospodarske družbe, predstavljajo med 2,5 in 3,1 % dodane vrednosti vseh gospodarskih družb, subvencionirana pa je približno desetina vseh gospodarskih družb. Med subvencijami (te so letno skupaj znašale med 88.991 in 109.973 milijonov tolarjev) prevladujejo subvencije, ki so povezane s poslovanjem, kar pomeni, da subvencije vplivajo na dosežene dodane vrednosti. Teh je bilo kar med 86,3 in 87,4 %. Analiza je še pokazala, da slovenska politika subvencioniranja slabo podpira male podjetnike. Zneski so nizki, pa še ti se vsako leto zmanjšujejo.

»Politika subvencioniranja v Sloveniji ni dovolj učinkovita in bi jo bilo smiselno spremeniti v smeri večje uravnoteženosti. Nekaterim prejemnikom bi bilo treba zelo visoke zneske subvencij znižati, kar bi nedvomno pospešilo večjo skrb za aktiviranje lastnih potencialov in konkurenčnost v teh družbah, posledično pa tudi v panogah, iz katerih izhajajo. Večini drugim prejemnikom, ki prejemajo zelo majhne zneske subvencij, pa bi bilo smiselno subvencije povečati ali ukiniti, saj subvencioniranja v premajhnih zneskih ne more spremeniti obnašanja prejemnika v smeri povečevanja konkurenčnosti gospodarstva,« še komentira Ana Murn in dodaja, da je problem v Sloveniji ta, da subvencije večinoma dajemo le prejemnikom, ki izvajajo tudi javne funkcije, kjer v prvi vrsti ne gre za povečevanje produktivnosti, in gospodarskim družbam, ki se pretežno nahajajo v procesih prestrukturiranja. Tam, kjer gre za povečevanje produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva, so subvencije majhne oziroma premajhne, da bi imele ustrezni učinek.

Opomba:

Mnenja, ugotovitve in sklepi, objavljeni v delovnih zvezkih, so v celoti avtorjevi in ne izražajo nujno uradnih stališč Urada RS za makroekonomske analize in razvoj.