Novice
Poleg upadanja gospodarske aktivnosti stanje javnih financ in razmere na trgu dela poslabšujejo neizvedene strukturne reforme
Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj so danes predstavili tretjo številko letne publikacije Ekonomski izzivi. V njej poleg konjunkturnih podatkov analizirajo fiskalno politiko in trg dela v luči gospodarske krize. Na uradu ugotavljajo, da se v obdobju pešanja gospodarske aktivnosti še toliko bolj odražajo nezadostne strukturne reforme. Na področju javnih financ se je stanje naglo poslabšalo, slabšanje razmer na trgu dela pa je predvsem posledica odziva zasebnega sektorja na gospodarsko krizo.
V fiskalnem poglavju na Umarju ugotavljajo, da je v poslabšanih gospodarskih razmerah v letu 2008 prišlo do povečanja javnofinančnih primanjkljajev v večini držav EU, letos bodo primanjkljaji v kar 21 državah presegli zgornjo mejo 3 % BDP, ki jo določa Pakt stabilnosti in rasti. Podobna so tudi gibanja javnih financ v Sloveniji. Po presežku leta 2007 se je saldo sektorja država prevesil v primanjkljaj, letos pa se bo močno povečal in znašal več kot 5 % BDP. Naglo poslabšanje stanja javnih financ je deloma posledica pešanja gospodarske aktivnosti in s tem povezanega delovanja avtomatskih stabilizatorjev, deloma ukrepov za blažitev posledic krize, v znatni meri pa tudi drugih ukrepov fiskalne politike zadnjih let.
V preteklih letih so visoki prilivi davkov in prispevkov omogočili sistemsko znižanje nekaterih davčnih virov. V letih 2006–2008 je bil postopno ukinjen davek na izplačane plače, znižan davek na dohodek pravnih oseb, znižane stopnje dohodnine in sprejete še nekatere ugodnosti za davčne zavezance. Zmanjševanje davčnih virov je znižalo davčno obremenitev gospodarstva in prebivalstva ter spremenilo strukturo davkov. »Sistemskega znižanja javnofinančnih virov pa niso spremljali ustrezni ukrepi na izdatkovni strani, saj v obdobju, ko se je primanjkljaj zniževal, ni prišlo do potrebnega prestrukturiranja javnofinančnih izdatkov, ki bi omogočilo hitrejše zniževanje skupnega obsega javnofinančnih izdatkov,« je pojasnil Boštjan Vasle in dodal, »da se je v lanskem letu zgodilo prav nasprotno, saj so bili sprejeti ukrepi, ki so spodbudili rast nekaterih javnofinančnih izdatkov, predvsem povečanje obsega sredstev za socialne transferje in naraščanje plač z uveljavitvijo novega plačnega sistema v javnem sektorju ob hkratnem povečanju števila zaposlenih.«
Zaradi tega fiskalna politika ni v zadostni meri opravila svoje stabilizacijske vloge, kar kaže tudi povečanje ciklično prilagojenega primanjkljaja v lanskem letu, ki je pomenilo ekspanzivno in ciklično naravnanost fiskalne politike, potem ko je bila fiskalna politika še v letu 2007 proticiklična in rahlo restriktivna. »V letošnjem in naslednjem letu bo fiskalna politika sicer ekspanzivna in s tem proticiklično usmerjena, kar bo v veliki meri posledica delovanja avtomatskih stabilizatorjev in naraščanja nekaterih zakonsko določenih odhodkov, v manjši meri pa diskrecijskih proticikličnih ukrepov. Zato kljub ustrezni naravnanosti ne predstavlja v celoti tudi vsebinsko ustrezne reakcije,« opozarjajo na uradu.
Sedanja finančna kriza še stopnjuje potrebe po spremembah v smeri večje prilagodljivosti in povečanja produktivne naravnanosti izdatkov ter njihovi večji učinkovitosti. Staranje prebivalstva in povečevanje življenjske dobe zahtevajo strukturne spremembe zaradi pričakovanega povečanja povpraševanja po zdravstvenih storitvah, dolgotrajni oskrbi in socialni varnosti. Slovenija za doseganje svojih razvojnih ciljev zato potrebuje korenite spremembe v izdatkih sektorja države, potrebno pa bo razmisliti tudi o širitvi davčnih osnov in novih davčnih virih. »Pri premikih davčnih osnov so zaželene takšne spremembe, ki povzročajo čim manj deformacij v ekonomskem sistemu, kot so na primer davki na premoženje, okoljski davki in davki na potrošnjo. Povečanje posrednih davkov ob hkratnem zmanjšanju direktnih davkov, ki so bolj podvrženi cikličnim gibanjem v gospodarstvu, je tudi trend v sodobnih davčnih sistemih,« je še povedal Vasle.
V poglavju o trgu dela urednica Alenka Kajzer ugotavlja, da je mednarodna finančna kriza vplivala že na lanske poslovne rezultate gospodarskih družb v Sloveniji. Zasebni sektor se je na zaostrene pogoje poslovanja in padec naročil odzval s prilagoditvami plač in zmanjšanim obsegom povpraševanja po delu, v javnem sektorju pa plače in zaposlenost še vedno naraščajo. »V drugi polovici leta 2008 smo že zabeležili zmanjševanje števila opravljenih nadur, kar je prispevalo k znižanju rasti plač v zasebnem sektorju, v jesenskih mesecih so nekatera podjetja zaradi padca naročil že uvajala skrajšan delovni čas, proti koncu leta pa so že značilna številnejša odpuščanja in nepodaljševanje pogodb za določen čas,« je povedala Alenka Kajzer. Najbolj se je število delovno aktivnih in nadur zmanjšalo v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. V javnem sektorju pa je v obdobju, ko so se začele plače v zasebnem sektorju umirjati, prišlo do začetka odprave nesorazmerij, kar povzroča veliko razliko v rasti plač obeh sektorjev. Tudi število zaposlenih v javnih storitvah se v obdobju upadanja gospodarske aktivnosti še naprej povečuje.
Prilagajanje zasebnega sektorja se je odrazilo tudi v naraščanju števila registriranih brezposelnih. Analiza kaže, da so brezposelnosti bolj izpostavljene manj izobraženi, starejši od 50 let in mladi (starostna skupina 15−29 let). Za manj izobražene in starejše pa obstaja tudi velika nevarnost, da postanejo dolgotrajno brezposelni. »Na to nevarnost bi morala v večji meri odreagirati politika trga dela z oblikovanjem programov in aktivacijo brezposelnih oseb,« je še opozorila Kajzerjeva.
Kot posledica razmer na trgu dela se je število prejemnikov nadomestil za brezposelnost od septembra 2008 do aprila letos skoraj podvojilo, povečalo se je število prejemnikov denarnih socialnih pomoči. Na Umarju pričakujejo, da se bo njihovo število zaradi naraščanja števila brezposelnih še povečalo.
Država se je na gibanja na trgu dela odzvala z ukrepi politike trga dela. Okrepila je izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja in sprejela interventna zakona, ki sta namenjena predvsem ohranjanju delovnih mest.
"Ker je v letu 2009 za aktivno politiko zaposlovanja namenjenega bistveno več denarja kot v preteklih letih, bi bilo nujno, da se odpravijo dosedanji problemi na tem področju,« ugotavljajo na Umarju in dodajajo, da »Slovenija v času krize še ni kadrovsko okrepila javnih zavodov, kot to počnejo nekatere bolj razvite države, kar lahko zmanjšuje možnosti zagotavljanja kakovostnih storitev brezposelnim in delodajalcem ter učinkovito izvajanje politike trga dela. Politika zaposlovanja je še vedno premalo aktivacijska, programi pa preveč razdrobljeni, delež vključenih brezposelnih v programe aktivne politike zaposlovanja je nizek, kar še posebej velja za programe izobraževanja in usposabljanja.«
V shemo subvencioniranja polnega delovnega časa se v največji meri vključujejo sektorji predelovalnih dejavnosti, ki so bili tudi v preteklih letih prejemniki različnih subvencij. Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa namreč ne opredeljuje kriterijev za pridobitev subvencije, ki bi dodelitev subvencije vezali na sedanjo krizo. »Glede na pred kratkim sprejeto podaljšanje trajanja prejemanja subvencij in roka za vlogo subvencij se lahko zgodi, da bo protikrizni ukrep v veljavi, tudi ko ne bo več potreben,« pravi Kajzerjeva. Najbolj shemo uporabljajo podjetja v predelovalnih dejavnostih, pri čemer je največji delež vključenih v shemo v proizvodnji oblačil, proizvodnji električnih naprav, proizvodnji kovin in proizvodnji pohištva. Skrajšanje delovnega časa bi bilo smiselno v večji meri kombinirati z izobraževanjem in usposabljanjem zaposlenih. Podjetja, ki prejemajo subvencije za skrajšan delovni čas, se na javne razpise za usposabljanje delavcev namreč večinoma ne prijavljajo.
Podjetjem z večjimi težavami naj bi bila namenjena shema o delnem povračilu nadomestila plač za delavce na začasnem čakanju na delo. Tudi ta shema ni namenjena zgolj podjetjem s težavami, povezanih z krizo. »Ocenjujemo, da ima lahko ohranjanje delovnih mest, kjer težave niso le začasne in povezane s krizo, dolgoročno negativne posledice za razvoj in konkurenčnost,« še opozarjajo na Umarju.