Novice

Drugo četrtletje je zaznamovala rahla rast BDP, kljub temu pa so medletni kazalniki aktivnosti ostali precej nižji kot v istem obdobju lani. Negativni učinki mednarodne finančne krize so se odrazili predvsem na izvozu in investicijah v osnovna sredstva, kjer podjetja še vedno omejuje tudi nizka kreditna aktivnost, ki je dosegla le približno desetino lanske. Za razliko od kazalnikov gospodarske aktivnosti, ki so se v drugem četrtletju stabilizirali na sicer nizki ravni, pa so se razmere na trgu dela še dodatno poslabšale.

Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj so danes izdali avgustovsko številko Ekonomskega ogledala, kjer ugotavljajo, da se je upadanje ključnih makroekonomskih agregatov v drugem četrtletju stabiliziralo na nizki ravni iz predhodnega četrtletja. Izvoz je v drugem tromesečju upadel za 21,3 %, a je bil upad uvoza (24,8 %) še večji, tako da je bil prispevek salda menjave s tujino ponovno pozitiven. Nižje investicije v osnovna sredstva (27,3 %) so bile posledica nižje izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, ki je sledila upadu naročil, deloma pa tudi zaostrenim pogojem financiranja in umirjanja cikla v infrastrukturnih investicijah. Podobno kot v prvem četrtletju je bil izrazit tudi negativni prispevek zalog k rasti BDP ( 3,7 o. t.). Prvič je na medletni ravni upadla potrošnja gospodinjstev ( 2,6 %), pričakovano pa je med agregati potrošnje rast zabeležila le državna potrošnja (4,3 %). V preteklih dvanajstih mesecih se je bruto domači proizvod tako zmanjšal za 9,3 % (v prvem četrtletju za 8,3 %).

Na trgu dela se je poslabševanje kazalnikov v drugem četrtletju nadaljevalo; število delovno aktivnih se je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem zmanjšalo za 0,9 %, glede na enako obdobje lani pa je bilo nižje za 2,1 %. »Število registriranih brezposelnih je avgusta znašalo 88.106 oseb, kar je skoraj polovico več kot v enakem mesecu lani,« ugotavljajo na uradu.

Povprečna bruto plača se je v drugem četrtletju nominalno povečala za 1,0 % v primerjavi s prvim, na medletni ravni pa je bila višja za 4,6 % (od tega v zasebnem sektorju za 1,6 %, v javnem pa za 11,4 %). Razkorak med rastjo plač v javnem in zasebnem sektorju ostaja visok, medletna rast plač v obeh sektorjih pa je tudi višja od rasti produktivnosti dela (-5,1 %).

Poleg nadaljevanja relativno slabih gospodarskih gibanj v tujini na nizko aktivnost v Sloveniji vse pomembneje vplivajo tudi domači dejavniki. Neto kreditna aktivnost domačih bank se je julija rahlo okrepila in znašala 217,1 mio EUR, kar je predstavljalo skoraj tretjino vseh letošnjih neto tokov kreditov, kljub temu pa ostaja precej skromnejša kot v preteklih letih. Poleg tega je krepitev kreditne aktivnosti predvsem posledica povečanega zadolževanja gospodinjstev, ki je deloma sezonske narave, neto tok kreditov podjetjem in NFI pa ostaja skromen (50,7 mio EUR). Na nekoliko višjo julijsko kreditno aktivnost je verjetno vplivalo tudi dejstvo, da se je velik del vlog države prenesel med dolgoročne depozite. Podjetja so se tako v prvih sedmih mesecih letos pri domačih bankah neto zadolžila le za približno 10 %, prebivalstvo pa za slabo tretjino zneska iz enakega obdobja lani.

V tokratnem Ekonomskem ogledalu med drugim Umar predstavlja tudi oblikovanje in gibanje cen komunalnih storitev v Sloveniji. Vlada je namreč julija odstopila od nadzora cen komunalnih storitev in ga prenesla v pristojnost lokalnih skupnosti. »Nadzor komunalnih cen je v državah EU urejen na različne načine, ponekod je tudi v pristojnosti lokalnih skupnosti, pri čemer so vpeljani mehanizmi njihove regulacije ali organi, ki spremljajo ustreznost oblikovanja cen. Ker v Sloveniji ne obstaja model, ki bo omogočal oblikovanje referenčnih cen komunalnih storitev, vzpostavljena pa ni niti vezava cen na določen obseg storitve, bo težko zagotoviti učinkovito izvajanje teh storitev, posledično pa lahko v naslednjih mesecih pričakujemo tudi večje korekcije teh cen,«  so še pojasnili na Umarju.

Povezava na celotno publikacijo