Novice

Po danes objavljenih podatkih SURS  je bil BDP v drugem četrtletju za 2,6 % večji kot v enakem obdobju lani, glede na predhodno četrtletje pa se je povečal za 0,7 % (desezonirano). Še vedno razmeroma visoka rast izvoza je ugodno vplivala na rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih. Zasebna potrošnja, ki je lani začela okrevati po dvoletnem znatnem upadu, se je letos občutneje okrepila. »To so nakazovali že različni kazalniki trošenja gospodinjstev, zlasti izboljšanje razmer na trgu dela, kjer je bilo medletno povečanje števila zaposlenih najvišje po letu 2008, in izboljšanje kazalnika razpoloženja potrošnikov, ki se nahaja blizu najvišje ravni doslej,« je poudaril Boštjan Vasle, direktor UMAR. Medletno 1,7 odstotno povečanje trošenja gospodinjstev je bilo posledica nadaljnjega povečanja nakupov trajnih dobrin, vendar po daljšem obdobju tudi vidnejše rasti potrošnje ostalih dobrin, ki predstavljajo večino zasebne potrošnje. V povezavi z ugodnim gibanjem zasebne potrošnje se je v drugem četrtletju nadaljevala medletna rast dodane vrednosti v trgovini in nekaterih drugih storitvenih dejavnostih, skupaj z dobro turistično sezono pa je večje trošenje gospodinjstev ugodno prispevalo tudi k rasti dodane vrednosti v gostinstvu.

Po visoki rasti od sredine leta 2013 pa gradbene investicije že tri četrtletja ne beležijo rasti, kar se odraža tudi v vnovičnem medletnem padcu dodane vrednosti v gradbeništvu. Zasebne investicije se po naši oceni sicer postopoma krepijo, vendar njihova rast ostaja šibka. »Dobri izvozni rezultati, proces razdolževanja in postopno izboljšanje dostopa do virov financiranja pa bi se morala odraziti v ugodnejših gibanjih v prihodnjih četrtletjih,« so še dodali v UMAR.  

Po razpoložljivih podatkih Eurostat za 23 držav članic EU je bila četrtletna rast BDP v Sloveniji znova višja kot v povprečju evrskega območja (0,3 % desezonirano). V medletni primerjavi je bila Slovenija (2,6 %) v skupini držav z najvišjo rastjo (v evrskem območju je bil BDP večji za 1,2 %). »Potem ko je bil zaostanek Slovenije za ravnijo iz leta 2008 med večjimi v EU, se ta v zadnjih dveh letih zmanjšuje hitreje,« so še poudarli v UMAR.