Novice

Po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS je bil realni BDP v drugem letošnjem četrtletju za 2,5 % večji kot v enakem obdobju lani, v celotnem prvem polletju pa je bil medletno višji za 2,9 %. Podatki, očiščeni vpliva sezonskih in koledarskih dejavnikov, kažejo na upočasnitev gospodarske rasti (četrtletna 0,2 %) glede na predhodno četrtletje (0,6 %). Medletna rast BDP v Sloveniji je v drugem četrtletju ostala opazno nad povprečjem EU (2,6 % glede na 1,3 %, desezonirano). 

Slika: Po globljem padcu v času krize nadaljevanje hitrejše gospodarske rasti kot v EU 

K nadaljevanju rasti domače potrošnje je tudi v drugem četrtletju pomembno vplivala potrošnja gospodinjstev (3,4-odstotna medl. rast), katere rast se je okrepila. Maja Bednaš, direktorica UMAR, je ob tem povedala: »Rast zasebne potrošnje se krepi celo nekoliko hitreje, kot smo pričakovali spomladi. To povezujemo z ugodnimi gibanji na trgu dela in še vedno visoko ravnjo zaupanja potrošnikov, kot pozitivnega ocenjujemo tudi vpliv davčnih razbremenitev dohodka.«

Njeno solidno rast so še naprej podpirala ugodna gibanja na trgu dela, pa tudi medletno višja plačila socialnih transferjev (5,9 %). Rast plač (3,9 %) je bila v drugem četrtletju nekoliko višja kot v enakem obdobju lani, vendar je zlasti v zasebnem sektorju ostala zmerna in še ne predstavlja povečanega pritiska na stroškovno konkurenčnost slovenskih izvoznikov. Rast zaposlenosti je ostala razmeroma visoka (2,6 %), predvsem mesečna gibanja pa kažejo na postopno umirjanje. Po naši oceni je to delno posledica umirjanja rasti povpraševanja, delno pa še vedno visokega pomanjkanja usposobljenih delavcev. To se je sicer v zadnjih mesecih malenkost znižalo, vendar kljub povečanemu prilivu tujih delavcev (ki k medletni rasti delovno aktivnih prispevajo že več kot dve tretjini) ostaja visoko.

Višje kot v enakem obdobju lani so bile tudi investicije v osnovna sredstva (6,9-odstotna rast), njihova raven pa je še vedno nižja kot v daljšem obdobju pred krizo. K razmeroma visoki rasti so ponovno največ prispevale gradbene investicije. Gradnjo stavb poleg gospodarske rasti in razmeroma omejene ponudbe na trgu nepremičnin še vedno podpirajo tudi ugodni pogoji financiranja. Rast investicij v opremo in stroje se je umirila, kar povezujemo z zmernejšo rastjo tujega povpraševanja in povečano negotovostjo v mednarodnem okolju. Spremembe zalog so v drugem četrtletju pozitivno prispevale k rasti BDP (0,6 o. t.), po tem ko je bil njihov prispevek v predhodnem četrtletju (prvič po letu 2013) močno negativen.

K rasti domače potrošnje je v drugem četrtletju prispevala tudi rast končne državne potrošnje (1,0 %), ki je bila sicer nižja kot v prvem četrtletju.

Rast izvoza (9,4 %) se je po povišanju v prvem četrtletju tudi v drugem nekoliko pospešila. Vplive upočasnitve rasti v mednarodnem okolju, ki so se v umirjanju rasti slovenskega izvoza pričeli kazati v drugi polovici lanskega leta, letos blaži opazna pospešitev izvoza nekaj ožjih skupin blaga (farmacevtski in medicinski proizvodi ter nafta, pri čemer gre pri nafti najbrž v celoti za t. i. re-export). Z ugodnimi izvoznimi gibanji sovpada tudi nadaljevanje solidne rasti industrijske proizvodnje, ki je najbolj vpeta v zunanjo trgovino. K temu prispeva pospešena rast obsega proizvodnje v manjšem številu predelovalnih panog (najizraziteje v farmacevtski industriji, nekoliko pa tudi v preostalem delu kemične industrije in proizvodnji električnih naprav), aktivnost v proizvodnji motornih vozil ter v kovinski in strojni industriji pa je nekoliko nižja kot lani ali pa raste opazno počasneje.

Gospodarska pričakovanja podjetij in potrošnikov v Sloveniji in v EU so se v zadnjih mesecih v splošnem dodatno poslabšala. To skupaj z zadnjimi napovedmi za trgovinske partnerice ter povečanimi tveganji in negotovostmi v mednarodnem okolju nakazuje na nadaljnje postopno umirjanje rasti izvoznega dela slovenskega gospodarstva.

Torej so glede na povečane negotovosti v mednarodnem okolju obeti za izvozni del gospodarstva do konca letošnjega leta slabši. »Za prihodnje leto pa vse mednarodne institucije pričakujejo ponovno nekoliko višjo gospodarsko rast v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah. To bomo upoštevali v jesenski napovedi, ki jo bo Umar objavil v drugi polovici septembra,« je še dodala Maja Bednaš.