Novice
Komentar podatka o BDP: Gospodarska rast ostaja razmeroma visoka
V prvem letošnjem četrtletju je gospodarska rast ostala razmeroma visoka. K temu sta pomembno prispevala izvoz in domača potrošnja. Rast zasebne potrošnje se je nekoliko okrepila, ob nadaljevanju rasti zaposlenosti jo je spodbudila tudi višja rast plač in socialnih transferjev. Ob hitrejši rasti gradbenih investicij se je nadaljevala visoka rast investicij v osnovna sredstva, bruto investicije pa so se zaradi občutnega zmanjšanja zalog zmanjšale. Rasti izvoza in z njim tesno povezane industrijske proizvodnje sta bili razmeroma visoki, po umiritvi v drugi polovici lanskega leta. Kljub temu v nadaljevanju leta na UMAR pričakujemo postopno umirjanje rasti v izvoznem delu gospodarstva, kot smo tudi predvideli v pomladanski napovedi.
Po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS je bil BDP v prvem četrtletju letos za 3,2 % večji kot v enakem obdobju lani. »V prvem četrtletju ni prišlo do umirjanja gospodarske rasti,« je povedala Maja Bednaš, v. d. direktorja UMAR. Ob izločitvi vpliva sezonskih in koledarskih dejavnikov sta bili namreč medletna (3,7 %) in četrtletna (0,8 %) rast realnega BDP nekoliko višji kot četrtletje prej (3,5 % in 0,7 %). Obdobje višje rasti BDP v Sloveniji kot v povprečju EU (3,7 % glede na 1,5 %, desezonirano) se je s tem nadaljevalo.
Na rast domače potrošnje je pomembno vplivala potrošnja gospodinjstev. Poleg še vedno razmeroma visoke rasti zaposlenosti (2,6 %, medletno), jo je spodbudil pospešek v rasti povprečne bruto plače (4,6 %, medletno), višji so bili tudi skupni socialni transferji (6,3 %). »Razmeroma visoka pričakovanja v podjetjih glede zaposlovanja in precejšnje pomanjkanje usposobljenih delavcev, ki vpliva na višjo rast plač in ga le delno blažijo povišani prilivi tujih delavcev, kažejo na nadaljevanje podobnih gibanj na trgu dela v prihodnjih nekaj četrtletjih,« je še izpostavila Maja Bednaš.
Nadaljevala se je visoka rast investicij v osnovna sredstva. K temu so največ prispevale gradbene investicije. Na gradnjo stanovanjskih in poslovnih stavb so poleg gospodarske konjunkture in ugodnih pogojev financiranja pozitivno vplivali tudi vremenski pogoji v prvem četrtletju. Povečale so se tudi investicije v opremo in stroje, njihova nižja medletna rast je predvsem odraz zmernejše rasti tujega povpraševanja in povečane negotovosti. Bruto investicije so bile kljub temu v prvem četrtletju malo nižje kot v enakem obdobju lani. To je posledica zmanjšanja zalog, ki je bilo občutno. Gre za največji negativni prispevek zalog k rasti BDP po letu 2013.
K rasti domače potrošnje je v prvem četrtletju prispevala tudi opazna rast končne državne potrošnje.
Rast izvoza, ki se je predvsem zaradi ohlajanja gospodarske rasti v glavnih trgovinskih partnericah v drugi polovici lanskega leta umirila, je bila v prvem četrtletju razmeroma visoka. S tem je sovpadala solidna rast industrijske proizvodnje, ki je najbolj vpeta v zunanjo trgovino. Oboje povezujemo z visoko rastjo v omejenem številu podjetij in dejavnosti, ki bi lahko bila vsaj delno začasne narave, in tudi nekoliko višjo rastjo gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah (delno zaradi pojenjanja vpliva nekaterih enkratnih dejavnikov, kot je zastoj v proizvodnji avtomobilov).
Gospodarska pričakovanja podjetij in potrošnikov v Sloveniji in v EU so se v zadnjih mesecih v splošnem nekoliko poslabšala. To skupaj z zadnjimi napovedmi za trgovinske partnerice nakazuje na počasno umirjanje rasti izvoznega dela slovenskega gospodarstva v nadaljevanju letošnjega leta, kakor smo predvideli v Pomladanski napovedi gospodarskih gibanj 2019.