Novice

Gibanja v izvoznem sektorju so bila bolj spodbudna kot v prvi polovici leta, ko sta izvoz blaga in zlasti storitev medletno upadla. V tretjem četrtletju se je tekoče povečal izvoz večine dejavnosti, še zlasti kemijskih in farmacevtskih proizvodov, že drugo četrtletje zapored pa je upadel izvoz vozil, ki je v začetku leta sicer dosegel najvišjo vrednost po koncu leta 2019 in je tudi v tretjem četrtletju presegal lansko povprečno raven. Na precej visoko medletno rast izvoza blaga pa je vplivala tudi lanska nizka osnova in večje število delovnih dni. Medletna rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih se je tudi okrepila, po štirih četrtletjih upadanja je bila po naši oceni medletno višja tudi dodana vrednost v dejavnosti transporta in skladiščenja, ki je tesno vpeta v izvoz. Skupni izvoz blaga in storitev je bil po medletnem upadu v prvem polletju tokrat za 8,4 % večji kot pred letom. Rast skupnega uvoza se je prav tako okrepila, a bistveno manj (6,5 %), kar je vplivalo na visok pozitiven prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP (1,9 o. t.). 

Upad investicijske aktivnosti se je občutno poglobil (–8,2 % medletno), zlasti v gradbeništvu, kjer je bila dodana vrednost medletno manjša za 10,3 %, po gradbeni statistiki je najbolj upadel obseg del v gradnji infrastrukturnih objektov in nestanovanjskih stavb. Še vedno pa je medletno manj tudi investicij v opremo in stroje, kar povezujemo s počasnim okrevanjem rasti aktivnosti v mednarodnem okolju in visokimi obrestnimi merami, ki so se šele v zadnjih mesecih pričele zniževati. Prispevek zalog h gospodarski rasti je bil, za razliko od prvega polletja, negativen (–1,3 o. t)

Rast zasebne potrošnje gospodinjstev je bila podobna kot v prvi polovici leta (1,9 %), gospodinjstva so več trošila za nakupe avtomobilov, neživil in turistične storitve v tujini, manj pa za prenočitve doma. Skladno z gibanjem potrošnje je bila medletno večja prodaja v trgovini z motornimi vozili in trgovini na drobno. Ob večjem številu prihodov in nočitev tujih turistov se je nadaljevala rast dodane vrednosti v storitvah, povezanih s turizmom.

Rast državne potrošnje se je malo umirila, a ostala precej visoka (9,1 % medletno). Na visoko rast skozi celo leto metodološko vpliva letošnje preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, ki je javni vir financiranja in vpliva na višje javne izdatke za zdravila in blago ter storitve v zdravstvu (ta sprememba se kaže v relativni višji rasti državne potrošnje in hkrati nižji rasti zasebne potrošnje, zato je na ravni BDP njen učinek nevtralen). K visoki rasti državne potrošnje letos so prispevali tudi izdatki, povezani s popoplavno obnovo, okrepila pa se je tudi rast zaposlenosti v sektorju država.

Kazalnik gospodarske klime v Sloveniji se je oktobra na mesečni ravni nekoliko znižal, medletno pa je bil višji. Višja kot oktobra lani je bila vrednost kazalnika zaupanja pri potrošnikih ter v predelovalnih in storitvenih dejavnostih, nižja pa v gradbeništvu in trgovini na drobno. Obeti za evrsko območje v začetku zadnjega četrtletja nakazujejo stagnacijo oziroma šibko rast, zlasti v storitvenem sektorju. Kazalnik gospodarske klime ESI in vrednost sestavljenega kazalnika zaupanja v gospodarstvu PMI za evrsko območje sta bila oktobra podobna kot v povprečju tretjega četrtletja. Vrednost kazalnika PMI za storitve je bila nad 50, kar kaže na nadaljnjo rast, za predelovalne dejavnosti pa pod 50, kar ob vztrajnem nižanju novih naročil kaže na nadaljnje krčenje. Gospodarska klima (ESI) v evrskem območju je bila medletno višja, precej boljše je bilo razpoloženje med potrošniki in pri storitvah, vidno slabše pa v industriji. Za prihodnje leto mednarodne institucije v nedavno objavljenih napovedih predvidevajo krepitev gospodarske rasti v naših trgovinskih partnericah, tako da najnovejše predpostavke mednarodnega okolja ne odstopajo bistveno od predpostavk Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2024.

»Ocenjujemo, da je letošnja rast gospodarske aktivnosti, ki je bila v prvih devetih mesecih 1,4-odstotna, v okviru pričakovanj Jesenske napovedi 2024. Zadnji podatki kažejo, da so gibanja v izvoznem delu gospodarstva nekoliko bolj ugodna od jesenskih pričakovanj, investicijska aktivnost pa je nižja,« je povedala Maja Bednaš, vršilka dolžnosti direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Tveganja za uresničitev napovedi so v mednarodnem okolju povezana predvsem z morebitno zaostritvijo geopolitičnih razmer in trgovinskih konfliktov na globalni ravni ter počasnejšim gospodarskim okrevanjem v nekaterih pomembnih trgovinskih partnericah. Negotovosti v domačem okolju pa ostajajo povezane predvsem z zagotavljanjem zadostnih zmogljivosti za izvajanje visoke investicijske aktivnosti države v prihodnjih letih in uspešnostjo privabljanja tuje delovne sile.