Novice

Rast BDP se bo v letu 2011 ohranila na podobni ravni kot lani in znašala 1,5 %. Javnofinančne razmere in finančno okolje bodo tudi v prihodnjem letu vplivali na relativno počasno okrevanje slovenskega gospodarstva. Hkrati se upočasnjuje tudi rast tujega povpraševanja kot glavnega dejavnika gospodarske rasti zadnjih dveh let. Realna rast BDP tako tudi prihodnje leto ne bo presegla 2 %. Po močnem poslabšanju v zadnjih letih se bodo razmere na trgu dela umirile.

Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj so danes izdali Jesensko napoved gospodarskih gibanj. V njej so zapisali, da mednarodne inštitucije napovedujejo upočasnjevanje gospodarske rasti v najpomembnejših partnericah, hkrati pa se še povečuje negotovost na mednarodnih finančnih trgih. Gospodarska rast bo letos izhajala iz rasti izvoza (7,9 %), ki pa se v skladu z gibanji v mednarodnem okolju upočasnjuje. Za razliko od izvoznih gibanj domača potrošnja po močnem padcu in lanski stagnaciji tudi letos ne bo presegla lanske ravni (-0,4 %), na kar vpliva zlasti nadaljnji padec investicij v zgradbe in objekte.

Za leto 2012 na UMAR še ne pričakujejo bistvenega pospeška gospodarske rasti. »Javnofinančne razmere in finančno okolje bodo še v prihodnjem letu vplivali na relativno počasno okrevanje slovenskega gospodarstva, hkrati pa se upočasnjuje rast tujega povpraševanja kot glavnega dejavnika rasti gospodarske aktivnosti zadnjih dveh let,« je poudaril Boštjan Vasle, direktor Umarja. Nekoliko višja gospodarska rast (2,0 %) kot letos bo tako predvsem posledica prekinitve izrazitih negativnih gibanj v gradbeništvu, ki jih beležimo v zadnjih treh letih.

Finančne razmere v Sloveniji se še poslabšujejo. Podjetja in nedenarne finančne institucije so letos okrepili neto odplačevanje kreditov, najetih pri domačih bankah, kar pa niso mogli nadomestiti s sicer nekoliko močnejšim zadolževanjem v tujini. »Razlogi za skromno kreditno aktivnost so torej tako na strani povpraševanja, saj je gospodarska aktivnost še naprej na nizki ravni, kot na strani ponudbe,« je pojasnil Vasle. V trenutnih razmerah relativno nizke kapitalske ustreznosti slovenskega bančnega sistema in močno omejenih virov financiranja so banke nenaklonjene prevzemanju dodatnih tveganj, obenem pa so v prvi polovici leta okrepile neto odplačevanje tujih kreditov in vlog. Banke še vedno pospešeno oblikujejo dodatne rezervacije in oslabitve, kar vpliva na skromno kreditno aktivnost.

Tabela 1: Napoved gospodarske rasti 

Upadanje števila delovno aktivnih se v 2011 nadaljuje, vendar v manjšem obsegu kot v zadnjih dveh letih, tako da bo letos za 1,5 % nižje kot lani. Po znižanju registrirane brezposelnosti v zadnjih mesecih se bo ta do konca leta predvidoma nekoliko povišala, tako da bo povprečno število registriranih brezposelnih v letu 2011 znašalo 111 tisoč in stopnja registrirane brezposelnosti 11,8 %. Vasle je poudaril, da »zaradi nadaljnjega prilagajanja zaposlenosti nižji ravni gospodarske aktivnosti ter povečanja strukturnih neskladij na trgu dela tudi prihodnje leto še ne pričakujemo izboljšanja razmer, temveč ohranjanje števila zaposlenih in brezposelnih na podobni ravni kot letos.«

Nominalna rast bruto plače na zaposlenega bo letos in prihodnje leto okoli 2,5-odstotna in bo podobno kot lani izhajala predvsem iz rasti plač v zasebnem sektorju.  V zasebnem sektorju letos napovedujejo 3,2-odstotno povišanje plač, kar je manj kot lani (5,1 %), ko je na relativno visoko rast močno vplival dvig minimalne plače, delno pa so k rasti prispevale tudi spremembe v strukturi zaposlenih. Na ravni treh odstotkov se bo nominalna rast plač gibala tudi v prihodnjem letu. V dejavnostih javnega sektorja bo bruto plača na zaposlenega letos nominalno višja za 0,5 %, prihodnje leto pa za 0,6 %.

Ob šibki rasti gospodarske aktivnosti in blaženju sprememb cen naftnih derivatov s prilagajanjem višine trošarin se inflacija letos giblje na nizki ravni in bo konec leta medletno 1,7-odstotna. Gospodarske razmere v Sloveniji tudi prihodnje leto ne bodo ustvarjale pritiska na cene.

Največje tveganje za rast evropskega in posledično slovenskega gospodarstva predstavlja nadaljnja zaostritev dolžniške krize v nekaterih državah evrskega območja. »Države z največjimi javnofinančnimi težavami sicer napovedujejo nove varčevalne ukrepe, s katerimi poskušajo pomiriti finančne trge, vendar pa med napovedanimi in dejansko izvedenimi varčevalnimi ukrepi obstaja neskladje, zato se ohranja nezaupanje finančnih trgov v države evrskega območja,« je pojasnil Vasle. Simulacije kažejo, da bi se ob predpostavki 3 o. t. nižje gospodarske rasti v evrskem območju v letu 2012, prekinilo predvideno nadaljnje okrevanje slovenskega gospodarstva, saj to v zadnjih dveh letih izhaja predvsem iz krepitve mednarodne trgovinske menjave.

Grafi

Publikacija v celoti