Oktobra se je vrednost kazalnika gospodarske klime v primerjavi s septembrom znižala, a je ostala višja kot oktobra lani. K ponovnemu padcu na mesečni ravni so prispevale nižje vrednosti vseh kazalnikov zaupanja z izjemo gradbeništva, katerega prispevek je bil nevtralen. V primerjavi z enakim mesecem lani pa so bile vrednosti kazalnikov višje pri potrošnikih, v predelovalnih in storitvenih dejavnostih, nižje pa v gradbeništvu in trgovini na drobno. Vrednost kazalnika gospodarske klime ostaja tako že približno dve leti nižja od dolgoletnega povprečja, od kazalnikov zaupanja sta nad dolgoletnim povprečjem le kazalnika v storitvenih dejavnostih in gradbeništvu.

Medletni padec cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je septembra ob mesečno nespremenjenih cenah minimalno zmanjšal, na –0,9 %. K nižjim cenam v največji meri prispevajo za 8,4 % nižje cene energentov in za 1,4 % nižje cene v skupini surovin, a se zniževanje slednjih postopoma umirja (še v začetku leta so bile medletno nižje za 4,7 %). Prvič po juniju 2020 so bile medletno nižje tudi cene v skupini proizvodov za investicije (–0,1 %). Rast cen proizvodov za široko porabo pa se je ohranila okoli doseženih ravni (1,2 %). Cene na domačem trgu se na medletni ravni še naprej znižujejo (–2,1 %). Nižje so v vseh skupinah, razen pri proizvodih za široko porabo. Cene na tujih trgih pa so bile septembra prvič po avgustu 2023 medletno višje (za 0,2 %). Rast je bila predvsem posledica za 2 % višjih cen na trgih izven evrskega območja, cene v evrskem območju pa so bile medletno za 0,4 % nižje.

Medletna realna rast povprečne bruto plače je avgusta ostala razmeroma visoka (4,9 %). V javnem sektorju je bila podobna (2,7 %) kot v prejšnjih dveh mesecih in višja kot v povprečju prvih petih mesecev, kar je povezano s povečanjem vrednosti plačnih razredov v juniju, skladno z dogovorom o delni uskladitvi plač z inflacijo. V zasebnem sektorju je bila medletna realna rast višja (5,9 %) kot v povprečju prvih sedmih mesecev, kar je povezano predvsem z nižjo medletno inflacijo ob še vedno velikih pritiskih na (nominalno) rast plač zaradi pomanjkanja delovne sile. Nominalno je bila skupna povprečna bruto plača v prvih osmih mesecih medletno višja za 6,5 %, in sicer v zasebnem sektorju za 7,7 %, v javnem pa za 4,3 %, kar je manj kot v enakem obdobju lani.