Oktobra je število delovno aktivnih oseb ostalo približno nespremenjeno (desezonirano). Njihovo število od druge polovice lanskega leta (z izjemo metodološkege spremembe v začetku leta) ostaja podobno, gibanja po dejavnostih pa se razlikujejo. Rast števila delovno aktivnih se je oktobra nadaljevala v javnih storitvah, najbolj izrazito v zdravstvu in socialnem varstvu. Število delovno aktivnih v gradbeništvu ob nižji aktivnosti in še vedno prisotnem pomanjkanju usposobljenih delavcev stagnira. Tudi v tržnih storitvah število stagnira, v predelovalnih dejavnostih pa se postopno nekoliko zmanjšuje (vse desez.). Medletna rast skupnega števila delovno aktivnih je bila tako oktobra (1,1 %) podobna kot v prejšnjih mesecih. V prvih desetih mesecih pa je bilo njihovo število za 1,2 % večje kot pred letom. Med delovno aktivnimi se še naprej povečuje število tujih državljanov, število državljanov Slovenije pa se, sicer zelo počasi, zmanjšuje, kar je posledica upokojevanja. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je bil oktobra 15,9-odstoten, tj. za 1,2 o. t. večji kot pred letom. Po deležu tujih državljanov so izstopali gradbeništvo (50 %), promet in skladiščenje (34 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (29 %).

Medletna realna rast povprečne bruto plače je bila oktobra višja kot pretekle mesece (6,8 %), na kar sta vplivali tako njena višja nominalna rast kot tudi nizka (ničelna) inflacija. V javnem sektorju je rast (4,7 %) povezana predvsem s povečanjem vrednosti plačnih razredov zaradi junijske delne uskladitve z inflacijo, v zasebnem (7,9 %), v katerem je rast plač letos višja kot v javnem, pa pomemben dejavnik rasti ostaja pomanjkanje delovne sile.  Nominalno je bila skupna povprečna bruto plača v prvih desetih mesecih medletno višja za 6,5 %, in sicer v zasebnem sektorju za 7,6 %, v javnem pa za 4,4 %, kar je manj kot v enakem obdobju lani, ko je ob višji inflaciji prišlo do višje uskladitve plač.

Medletni padec cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je novembra ob 0,5-odstotni mesečni rasti znižal na –0,4 % (z 1,3 % oktobra). K medletno nižjim cenam še vedno največ prispevajo za 1,2 % nižje cene v skupini surovin, a se njihovo zniževanje nadalje postopoma umirja. Medletno cenejši so bili tudi proizvodi za investicije (–0,7 %). Cene energentov, ki so bile še oktobra medletno nižje za skoraj 15 %, so bile novembra predvsem zaradi mesečne podražitve (za 12,7 %) za 1 % višje. Za več kot desetino se je mesečno podražila oskrba z električno energijo, plinom in paro, ki pa je bila medletno še vedno cenejša za 2,1 %. Proizvodi iz skupine koksa in naftnih derivatov pa so bili v primerjavi z oktobrom dražji za skoraj petino (medletno 9,6 %). Medletna rast cen blaga za široko porabo ostaja okoli 1 %. Cene na domačem trgu so bile novembra medletno nižje za 0,9 %, znižanje na tujih trgih je bilo minimalno (–0,1 %).