News

Slovenija se v zadnjih letih oddaljuje od strateških ciljev na področju gospodarskega razvoja in blaginje. Gospodarska kriza je namreč izpostavila šibke točke konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, kar se je odrazilo tudi v poslabšanih materialnih pogojih življenja. Ob tem večjih premikov za trajnejše zmanjšanje pritiskov na okolje ni bilo. Gospodarske in socialne razmere terjajo vzdržno konsolidacijo javnih financ, oblikovanje trdnih temeljev za oživitev gospodarske aktivnosti in ureditev razmer na področju socialne zaščite.

To so ključne ugotovitve Poročila o razvoju, s katerim na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj spremljajo uresničevanje Strategije razvoja Slovenije. »Gospodarsko nazadovanje je rezultat strukturnih slabosti, ki zmanjšujejo konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva,« je na predstavitvi publikacije poudaril Boštjan Vasle, direktor Umarja. Padec gospodarske aktivnosti v Sloveniji od začetka gospodarske krize je bil med največjimi v EU, kar nas je z 91 % povprečne gospodarske razvitosti članic EU (merjeno z BDP na prebivalca po kupni moči) oddaljilo na 85 % leta 2010. Nadaljnje povečevanje razvojne vrzeli se je po oceni urada nadaljevalo tudi v letu 2011. Slovenija je po gospodarski razvitosti za povprečjem držav EU leta 2010 tako zaostajala že bolj kot ob začetku izvajanja SRS (leta 2005). 

Odmik od povprečne gospodarske razvitosti držav EU

»Razlogi za to, da po močnem padcu bruto domačega proizvoda v začetku krize ni prišlo do resnejšega gospodarskega okrevanja, izhajajo predvsem iz domačega okolja,« je opozorila Rotija Kmet Zupančič, urednica publikacije. Premajhna usmerjenost v tehnološko prestrukturiranje in inovacijske aktivnosti v preteklem desetletju, premalo učinkovito vodenje podjetij kot posledica ohranjanja velike vloge države v gospodarstvu in prepočasno izboljševanje poslovnega okolja so namreč zmanjšali konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva. »Šibka točka konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je predvsem relativno nizka produktivnost, dodana vrednost na zaposlenega namreč v nobeni dejavnosti ne presega povprečne v EU,« je še poudarila urednica. Ob tem pa so se od začetka krize močno povečali pritiski rastočih stroškov dela na konkurenčnost. V ospredje pa so stopile tudi težave z učinkovitostjo finančnega sektorja, v veliki meri povezane z neustrezno alokacijo finančnih sredstev v preteklosti. Skupaj z visoko zadolženostjo podjetniškega sektorja je to močno omejilo dostop podjetij do bančnih virov financiranja. V zadnjem letu pa preko vpliva na obrestne mere vse pomembnejši zaviralni dejavnik okrevanja postaja tudi močno poslabšano stanje javnih financ. Vse to je vplivalo na močno zmanjšanje slovenskega tržnega deleža v svetovni trgovini.

Poslabšanje materialnih pogojev življenja v času krize

V zadnjih letih se postopno oddaljujemo tudi od uresničevanja osrednjega družbenega cilja SRS, to je trajnostnega povečanja blaginje. »Vpliv gospodarske krize se kaže v poslabšanih materialnih pogojih življenja, večina kazalnikov kakovosti življenja pa še naprej izkazuje izboljšanje,« je ključno ugotovitev povzela Lidija Apohal Vučković, urednica poglavja. Razpoložljivi dohodek se vse od leta 2009 realno znižuje, v letih 2010 in 2011 sicer počasneje kot v letu 2009. Zaradi razmer na trgu dela in sočasne rasti števila upokojencev se spreminja tudi struktura razpoložljivega dohodka, saj vedno več dohodkov iz dela nadomeščajo prejemki iz javnih virov. Na področju kakovosti življenja smo beležili nadaljnje izboljšanje glede dostopnosti javnih storitev, kazalnikov izobraženosti in zdravja, pa tudi relativno ugodne subjektivne ocene življenjskega okolja.

Brez večjih premikov za vzdržno zmanjšanje pritiskov na okolje

Gibanja na večini področij obremenjevanja okolja še naprej nihajo predvsem glede na gospodarsko aktivnost, večjih premikov za vzdržno zmanjšanje pritiskov na okolje pa tudi v zadnjem obdobju ni bilo. Emisije toplogrednih plinov so v letu 2010 ostale na ravni predhodnega leta, ko so se zaradi gospodarske krize močno znižale. To je Slovenijo sicer približalo kjotskih ciljem, za izpolnitev zavez EU do leta 2020 pa bodo potrebni dodatni napori. »Po letu 2007 smo priča neugodnim gibanjem na področju energetske intenzivnosti, kar je še posebej problematično, ker je raba energije na enoto BDP v primerjavi z državami EU, predvsem zaradi obsežne rabe goriv v cestnem prometu, visoka,« je povedala Katarina Ivas, urednica poglavja. Pri tem pa je spodbudno, da se v najbolj izvozno usmerjenem delu gospodarstva, to je predelovalnih dejavnostih, kjer stroški energije pomembno vplivajo na konkurenčnost, energetska intenzivnost znižuje. Z vidika konkurenčnosti in rabe omejenih naravnih virov je pomembna učinkovita raba surovin oz. visoka snovna produktivnost gospodarstva, kjer je v Sloveniji v zadnjih treh letih prišlo do izboljšanja, ampak še vedno krepko zaostajamo za EU.

Gospodarske in socialne razmere terjajo vzdržno konsolidacijo javnih financ in trdne temelje za oživitev gospodarske aktivnosti

Kot je poudaril Vasle, se »morajo ukrepi tako osredotočiti na konsolidacijo javnih financ, ki mora biti izpeljana tako, da bo v čim manjši meri zavirala rast gospodarstva in bo naravnana v izboljšanje konkurenčnosti.« Pomembni sta tudi ureditev razmer v finančnem sektorju s kapitalsko okrepitvijo bančnega sistema s strani zasebnih strateških investitorjev ter prilagoditev sistemov socialne zaščite in načinov izvajanja javnih storitev. Povečanje dodane vrednosti je mogoče le s krepitvijo dejavnikov inovacijske sposobnosti in človeškega kapitala ter ustvarjanjem spodbudnega okolja za poslovanje podjetij. Pri izboljšanju razmer na trgu dela pa so poleg ukrepov za spodbujanje gospodarske aktivnosti potrebne spremembe regulacije trga dela in ukrepi za spodbujanje prehoda v zaposlenost z aktivno politiko zaposlovanja.

Ključni poudarki

Prezentacija z novinarske konference

Publikacija v celoti

Videoposnetek novinarske konference:

http://www.vlada.si/si/medijsko_sredisce/video/video/article/umar_porocilo_o_razvoju_2012_23267/