Novice
Ekonomsko ogledalo: Znaki stabilizacije na trgu dela, a razmere ostajajo zaostrene
Predvsem pod vplivom visoke gospodarske rasti v Nemčiji se je v prvem četrtletju nadaljevala krepitev gospodarske aktivnosti v evrskem območju. V Sloveniji je bil BDP ponovno medletno večji, glede na preteklo četrtletje pa se je nekoliko zmanjšal. Na trgu dela se je naraščanje števila brezposelnih v zadnjih dveh mesecih ustavilo, vendar ostaja visoko. To so ključni poudarki nove številke Ekonomskega ogledala, ki so ga izdali na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj, kjer povzemajo tudi lestvico mednarodne konkurenčnosti IMD, kjer Slovenija ostaja uvrščena na rep, ter OECD kazalnike blaginje, kjer pa se uvrščamo na sredino med proučevanimi državami.
V prvem četrtletju se je nadaljevala krepitev gospodarske aktivnosti v evrskem območju (0,2 %), BDP je bil medletno višji za 0,9 %. K nadaljevanju rasti BDP je prispevala predvsem visoka rast v Nemčiji, saj je bilo okrevanje v več drugih državah evrskega območja počasnejše. V večini držav menjava s tujino še vedno ohranja pomemben prispevek k rasti, skladno s pričakovanji mednarodnih institucij pa vedno pomembnejši dejavnik rasti postaja tudi domače povpraševanje. Vrednosti kazalnikov razpoloženja v evrskem območju nakazujejo nadaljevanje okrevanja tudi v drugem četrtletju.
V Sloveniji je bil v prvem četrtletju ob krepitvi rasti izvoza in nadaljnjih znakih stabilizacije razmer v domačem okolju bruto domači proizvod medletno večji za 1,9 %. Glede na predhodno četrtletje se je BDP zmanjšal (-0,3 %, desez.), vendar v veliki meri zaradi negativnega prispevka spremembe zalog (več glej http://goo.gl/dqpLw0).
Razmere na trgu dela v zadnjih dveh mesecih kažejo znake stabilizacije, a še naprej ostajajo zaostrene. Število delovno aktivnih se je v prvem četrtletju nekoliko povečalo, najbolj v tržnih in nekoliko tudi v javnih storitvah. Naraščanje števila registriranih brezposelnih, ki je bilo izrazito zlasti ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta, se je v zadnjih dveh mesecih ustavilo (desez). Konec aprila je bilo brezposelnih 123.636 oseb, kar je za 2.304 oseb oz. 1,9 % več kot v enakem mesecu lani. Med vsemi brezposelnimi je bil delež mladih do 29 let v prvih štirih mesecih precej višji kot v enakem obdobju lani. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je v prvem četrtletju nadalje zvišala (desez.), k temu pa je znova prispevala predvsem rast plače v zasebnem sektorju, ki se po stagnaciji v letu 2012 zadnje leto znova postopoma krepi.
Cene življenjskih potrebščin so se maja povišale za 0,6 %, k temu so poleg sezonskih dejavnikov (višje cene sadja in obleke) prispevale predvsem višje cene tobačnih izdelkov in komunalnih storitev. Skromno medletno inflacijo (0,7 %) pa še naprej zaznamuje šibka gospodarska aktivnost ter odsotnost inflacijskih pritiskov iz domačega in mednarodnega okolja.
Zniževanje obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem pri domačih bankah se je postopoma umirjalo tudi aprila. V prvem četrtletju je bilo za približno 40 % manjše kot v enakem obdobju lani. K temu je največ prispevalo upočasnjeno razdolževanje podjetij in NFI. Banke so se še naprej razdolževale v tujini in zmanjševale obseg obveznosti do ECB. Ponovno pa se je marca okrepil delež slabih terjatev, in sicer za 0,6 o. t. na 14,5 % celotne izpostavljenosti bančnega sistema. Precej se je povečalo tudi oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev.
Na letošnji lestvici mednarodne konkurenčnosti Slovenija ostaja na dnu uvrščenih držav. V poročilu IMD o konkurenčnosti držav za leto 2014 je Slovenija letos nazadovala na 55. mesto (med 60 državami), kar je tri mesta nižje kot lani oziroma 23 mest nižje kot v letu 2008. Ključni dejavnik poslabšanja letos so bili makroekonomski podatki za lansko leto. Ankete med gospodarstveniki se sicer ne poslabšujejo več, a anketiranci ostajajo nezadovoljni z učinkovitostjo države in možnostmi za poslovanje. Raziskava, podobno kot v preteklih letih, tudi ugotavlja, da so ključne konkurenčne prednosti Slovenije predvsem visoka stopnja izobraženosti delovne sile in zanesljiva infrastruktura, mednarodno konkurenčnost pa zavirajo neučinkovit pravni red, nestabilnost politik in delovanje vlade ter državnega aparata.
Po OECD kazalnikih blaginje pa se Slovenija uvršča na sredino med proučevanimi državami. Po Indeksu boljšega življenja 2014 (OECD) se Slovenija uvršča na 19. mesto (med 36 državami), kar je nekoliko bolje kot lani. Najbolje se uvršča po komponentah aktivnost civilne družbe in izobraževanje, najslabše pa pri zadovoljstvu z življenjem.