Novice

Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je konec leta nekoliko okrepila, Slovenija pa je, kljub nekoliko nižji rasti v zadnjem četrtletju, v celem letu 2014 beležila najvišjo rast po začetku krize. Kot ugotavljajo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj v zadnjem Ekonomskem ogledalu, se spodbudna gibanja nadaljujejo tudi v začetku letošnjega leta: boljše so razmere na trgu dela, prav tako tudi nekateri finančni kazalniki.

Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je konec lanskega leta nadalje nekoliko okrepila (za 0,3 %) in bila medletno višja za 0,9 %. Rast je bila višja od pričakovane v večini naših trgovinskih partneric, zlasti v Nemčiji. EK je v svoji zimski napovedi nekoliko izboljšala pričakovanja glede gospodarske rasti v evrskem območju za letošnje in prihodnje leto (za 0,2 o. t. na 1,3 % oz. 1,9 %).

V Sloveniji je bruto domači proizvod po dveh letih upadanja v letu 2014 beležil najvišjo rast po začetku krize, predvsem zaradi krepitve rasti izvoza, prvič po letu 2008 se je povečala tudi domača potrošnja (več glej: goo.gl/dmGdPP).

Razmere na trgu dela se še naprej izboljšujejo. Število delovno aktivnih se je v zadnjem četrtletju lani nadalje povečalo (desez.) in bilo v letu 2014 medletno večje v večini dejavnosti. Število registriranih brezposelnih se še zmanjšuje (desez.), februarja je bilo registriranih 122.552 brezposelnih oz. 5,6 % manj kot pred letom. Bruto plača na zaposlenega se je v letu 2014 v zasebnem sektorju nadalje povečala (1,4 %). V javnem sektorju pa je bila višja prvič po letu 2011 (0,9 %), k rasti je pomembno prispevalo povišanje plač v sektorju država, predvsem zaradi aprila uveljavljenih zadržanih napredovanj javnih uslužbencev.

Obseg kreditov vsem domačim nebančnim sektorjem se je januarja povečal. Pri stanovanjskih kreditih je zabeleženo povečanje sicer predvsem rezultat apreciacije CHF do EUR, rast obsega kreditov podjetjem in NFI pa je bila posledica večje kreditne aktivnosti. Obseg vlog gospodinjstev (predvsem vlog čez noč) in države se je na začetku letošnjega leta nadalje povečal. Razdolževanje podjetij in NFI v tujini se je leta 2014 nadaljevalo, prav tako razdolževanje bank, ki pa je bilo v primerjavi z letom prej polovico manjše. Kakovost bančnih terjatev se je konec leta izboljšala. Obseg nedonosnih terjatev se je lani namreč znižal za 1,1 mrd EUR, k čemur je pomembno prispeval ponovni prenos na DUTB. Nedonosne terjatve so konec leta predstavljale 11,9 % vseh terjatev bančnega sistema oz. 1,5 o. t. manj kot leta 2013. Banke so oblikovale za okoli 600 mio EUR dodatnih rezervacij in oslabitev oz. najmanj po letu 2009.

Javnofinančni primanjkljaj se je v letu 2014 znižal za 299,0 mio EUR na 1,259 mrd EUR oz. 3,4 % BDP. Javnofinančni prihodki so se povišali za 5,2 % oz. 764 mio EUR. Več kot polovica povišanja izhaja iz višjih davčnih prihodkov − predvsem iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, davka na dodano vrednost pa tudi dohodnine. Zaradi enkratnih dejavnikov v prvi polovici leta so bili za petino višji nedavčni prihodki. Višji pa so bili tudi vplačila prispevkov za socialno varnost in prilivi iz proračuna EU. K 2,9-odstotni rasti javnofinančnih odhodkov (465 mio EUR) so prispevali predvsem višji izdatki za investicije in plačila obresti, nekoliko višji so bili tudi izdatki za pokojnine.

Celotna publikacija