Novice

Gospodarska aktivnost v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah in tudi v Sloveniji se je v drugem četrtletju znižala, pričakovanja za drugo polovico leta pa so se poslabšala. V drugem četrtletju smo v Sloveniji zabeležili precejšnje povečanje anketne brezposelnosti in znižanje povprečne bruto plače. Razmere ostajajo zaostrene tudi na finančnih trgih, kjer je dostop do tujih virov financiranja še naprej omejen.  

Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj so danes izdali avgustovsko številko Ekonomskega ogledala. V njej so zapisali, da se je BDP v evrskem območju po stagnaciji v prvem v drugem četrtletju zmanjšal za 0,2 % (desezonirano), kar je slabše od spomladanskih pričakovanj Evropske komisije. Obeti za prihodnje mesece so slabi, kar kažejo kazalniki razpoloženja, ki so se v poletnih mesecih še poslabšali. Nižje kot spomladi so tudi zadnje napovedi mednarodnih institucij glede gospodarske aktivnosti. Zaradi pričakovanj bank glede nadaljnjega gospodarskega zastoja so se poslabšali posojilni pogoji za podjetja v evrskem območju, banke pa tudi ne pričakujejo povečanja povpraševanja podjetij in gospodinjstev po kreditih.

Tudi v Sloveniji se je BDP po stagnaciji v prvem četrtletju v drugem zmanjšal (-1,0 % desez.) in bil medletno manjši za 3,2 %. K medletnemu padcu je prispeval predvsem upad domačega povpraševanja (več glej http://skrci.me/itLD8). Drugo četrtletje so zaznamovale tudi zaostrene razmere na trgu dela. Število delovno aktivnih se je namreč tudi v drugem četrtletju zmanjšalo in ostalo nižje tudi na medletni ravni. Še naprej pa se je zmanjševalo tudi število registriranih brezposelnih oseb, ki je bilo v drugem četrtletju medletno manjše za 1,8 %. »Manj registriranih brezposelnih oseb kot v enakem obdobju lani pa je predvsem rezultat več umika iz evidence brezposelnih in več vključitev v javna dela,« so pojasnili na UMAR. Na zaostrene razmere na trgu dela kaže tudi podatek o številu anketno brezposelnih, ki se je v drugem četrtletju povečalo in bilo v primerjavi z enakim obdobjem lani za 4,0 % večje.

Povprečna bruto plača na zaposlenega se je v drugem četrtletju znižala predvsem zaradi junijskega znižanja plač v javnem sektorju in sektorju država ob uveljavitvi ZUJF. Povprečna bruto plača se je v javnem sektorju in sektorju država tako znižala za 1,1 % oz. 1,2 % (desez.), v zasebnem sektorju pa je v drugem četrtletju ostala nespremenjena. Medletna rast skupne bruto plače se je v drugem četrtletju zato močno upočasnila (na 0,3 %). Višja kot v enakem obdobju lani je bila v zasebnem sektorju, nižja pa predvsem v sektorju država.

Razmere v finančnem sistemu so se še poslabšale. Obseg kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem se je v sedmih mesecih znižal za 240 mio EUR. Najbolj (za 451,3 mio EUR) so se v sedmih mesecih zmanjšali krediti podjetjem in NFI. Z izjemo stanovanjskih so se zmanjšali tudi krediti gospodinjstvom. Večji so bili le krediti državi, ki se večinoma lahko financira le pri domačih bankah. Dostop do tujih virov financiranja je ostal omejen. Podjetja, ki so se v enakem obdobju lani zadolževala, in domače banke se v tujini razdolžujejo. Neto odplačila tujih obveznosti bank so v sedmih mesecih znašala 1,7 mrd EUR, kar je za skoraj polovico več kot v enakem obdobju lani. Nadaljuje se tudi slabšanje kakovosti bančne aktive. Junija se je zaradi povečanega obsega terjatev v bonitetni razred C povečal delež slabih terjatev (12,4 %). Ob nadaljnjem slabšanju bančne aktive banke oblikujejo dodatne oslabitve in rezervacije, ki so bile v sedmih mesecih za 55 % večje kot v enakem obdobju lani.

Avgustovsko Ekonomsko ogledalo