Novice
Ekonomsko ogledalo: Ob nadaljnjem poslabšanju razmer v finančnem sektorju gospodarska aktivnost ostaja skromna
Gospodarska aktivnost v evrskem območju je v prvem četrtletju stagnirala, v celotnem letu pa bo po pričakovanjih mednarodnih organizacij prišlo do znižanja BDP. Tudi v domačem okolju razmere ostajajo zaostrene, še naprej se poslabšuje predvsem stanje v finančnem sektorju. Na trgu dela se je v zadnjih mesecih število brezposelnih zmanjšalo, vendar ostali podatki ne kažejo na izboljšanje razmer. To so ključne ugotovitve majskega Ekonomskega ogledala, ki so ga na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj izdali danes.
Gospodarska aktivnost v evrskem območju je v prvem letošnjem četrtletju stagnirala. Čeprav je s tem nekoliko presegla pričakovanja iz pomladanske napovedi EK, mednarodne organizacije za celo letošnje leto še vedno pričakujejo znižanje gospodarske aktivnosti. Napovedi še naprej spremljajo velika tveganja, da se bo BDP znižal bolj od pričakovanj, ki izvirajo predvsem iz negotovosti glede uspešnosti reševanja dolžniške krize. Nadaljevale se bodo tudi slabe razmere na trgu dela; visoka stopnja brezposelnosti pa bo ob nadaljevanju fiskalne konsolidacije in razdolževanja bank dodatno zavirala domače povpraševanje.
V Sloveniji se je BDP v prvem četrtletju po podatkih, objavljenih konec maja, glede na zadnje četrtletje lani nekoliko povečal, vendar ostajamo v skupini držav članic EU, kjer se je aktivnost med krizo najbolj znižala (Umarjev komentar podatka najdete na http://skrci.me/hXw5y).
Razmere na trgu dela ostajajo slabe. Število delovno aktivnih brez samozaposlenih kmetov se je v prvem četrtletju letos namreč še nekoliko znižalo, ponovno najbolj v gradbeništvu, v javnih storitvah pa se je nadaljevala rast. »Nasprotno podatki ankete o delovni sili kažejo na izboljšanje, kar je po naši oceni posledica povečanja obsega neformalnih oblik dela,« so zapisali na uradu. Aprila se je število registriranih brezposelnih znova nekoliko znižalo (desez.), a ostaja visoko (109.084 oseb). V povprečju prvih štirih mesecev je bilo za 1,2 % nižje kot v enakem obdobju lani, in sicer predvsem zaradi manjšega števila prijavljenih ter večjega števila odjavljenih iz evidence, kjer izstopajo predvsem kršitve obveznosti. V prvem četrtletju so gibanje plač v dejavnostih zasebnega sektorja kot običajno zaznamovala izredna izplačila, v dejavnostih javnih storitev pa so bile zaradi interventnih ukrepov plače medletno nižje.
Razmere v finančnem sistemu so se tudi aprila poslabšale. Kreditna aktivnost se je ponovno znižala, nižji je bil predvsem obseg kreditov gospodinjstev in podjetij, močno pa se je upočasnilo kreditiranje države. Banke so v prvem četrtletju okrepile odplačevanje vseh vrst tujih obveznosti, povečale pa se je njihovo kratkoročno zadolževanje. Marca se je obseg slabih terjatev bank povečal za največ doslej in dosegel skoraj 6 mrd EUR oz. 11,8 % celotne izpostavljenosti bank. Približno tretjina povečanja je posledica krepitve nedonosnih terjatev, kjer so izstopale terjatve do gradbeništva ter finančnih in zavarovalniških storitev. »Ob dodatnih zaostritvah na mednarodnih trgih državnih obveznic visoka, okoli 5,5-odstotna, ostaja tudi cena, po kateri bi se lahko RS zadolžila na mednarodnih trgih,« so še zapisali na uradu.