Novice
Ekonomsko ogledalo: Nadaljuje se umirjena rast gospodarske aktivnosti
Rast gospodarske aktivnosti se v Sloveniji nekoliko umirjeno nadaljuje, poslabšanje izvoznih pričakovanj pa se zaenkrat kaže v nižji rasti izvoza nekaterih segmentov blaga. Rasti blagovnega izvoza in uvoza ostajata razmeroma visoki, kar je po naši oceni v veliki meri povezano z večjo trgovsko in distribucijsko aktivnostjo pri medicinskih in farmacevtskih proizvodih. Rast izvoza drugih pomembnejših izdelkov predelovalnih dejavnosti je zaradi upočasnjevanja aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah in negotovosti v mednarodnem okolju precej nižja. Rast zaposlenosti se sicer upočasnjuje, a ob večjem zaposlovanju tujcev ostaja visoka. Ugodne razmere na trgu dela še naprej spodbujajo rast zasebne potrošnje, nadaljuje se tudi rast v dejavnostih, povezanih z domačim povpraševanjem. To so ključne ugotovitve Ekonomskega ogledala, ki smo ga danes izdali na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj.
Ob nadaljevanju negotovosti v mednarodnem okolju se v Sloveniji nadaljujejo umirjena gibanja gospodarske aktivnosti. Poslabšanje izvoznih pričakovanj se zaenkrat odraža v nižji rasti izvoza nekaterih segmentov blaga. Hkrati sta rasti blagovnega izvoza in uvoza relativno visoki, kar v veliki meri pripisujemo večji trgovski in distribucijski aktivnosti pri medicinskih in farmacevtskih proizvodih. Rast izvoza drugih pomembnejših izdelkov predelovalnih dejavnosti je zaradi upočasnjevanja aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah in zniževanja napovedi njihove gospodarske rasti precej nižja. Nadalje se poslabšujejo tudi pričakovanja podjetij glede izvoza.
V Sloveniji se nadaljujejo umirjena gibanja gospodarske aktivnosti, visoka zunanjetrgovinska aktivnost pa je povezana s povečano trgovsko in distribucijsko aktivnostjo pri medicinskih in farmacevtskih proizvodih
Proizvodnja predelovalnih dejavnosti ostaja blizu ravni, doseženih po precejšnjem dvigu na začetku leta, nadalje se krepi proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih panog (farmacevtska industrija in proizvodnja IKT opreme). Nadaljevala se je tudi rast v dejavnostih, ki so v veliki meri povezane z domačim povpraševanjem. Visoko aktivnost v gradbeništvu povezujemo s povečano investicijsko aktivnostjo javnega in zasebnega sektorja. Ob nadaljnji rasti trošenja gospodinjstev se je nadaljevala rast prodaje v trgovini in v večini storitvenih dejavnosti.
Razmere na trgu dela še naprej ugodno vplivajo na rast zasebne potrošnje. Rast zaposlenosti se sicer upočasnjuje, a ob večjem zaposlovanju tujcev ostaja visoka, znižujejo pa se pričakovanja podjetij glede novega zaposlovanja. Ob nizki ravni brezposelnosti in umirjanju rasti gospodarske aktivnosti se je padanje števila registriranih brezposelnih v zadnjih mesecih upočasnilo. Rast plač se še naprej krepi. Skupaj z višjo rastjo socialnih transferjev in nadaljnjim povečevanjem obsega kreditov gospodinjstvom to še naprej spodbuja rast zasebne potrošnje.
Ob večjem trošenju gospodinjstev se nadalje krepi rast cen storitev, zunanji dejavniki pri cenah energije in hrane pa vplivajo na umiritev medletne rasti cen življenjskih potrebščin.
Rast depozitov v bančnem sistemu ostaja stabilna. Nadaljuje se tudi rast kreditov, ki pa rastejo precej počasneje. Še naprej raste predvsem obseg kreditov gospodinjstvom, ki predstavljajo več kot štiri petine celotnega medletnega prirasta kreditov, v avgustu pa se je okrepil tudi obseg kreditov podjetjem, kar je po naši oceni posledica manjšega razdolževanja. Izboljšuje se tudi kakovost bančne aktive, obseg nedonosnih terjatev, predvsem pri podjetjih, pa se še naprej znižuje.
Javnofinančni presežek je bil ob znatno hitrejši rasti izdatkov od prihodkov v prvih osmih mesecih nižji kot v enakem obdobju lani. Na nižjo rast prihodkov so najbolj vplivala medletno nižja prejeta sredstva iz proračuna EU in izpad prihodkov iz dohodnine zaradi davčne razbremenitve regresa.
Ukrepi ECB vplivajo na znižanje vrednosti donosnosti državnih obveznic v večini držav evrskega območja, tudi v Sloveniji.