Novice

Rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti, z izjemo visoko tehnološko zahtevnih panog, je bila v prvih osmih mesecih skromnejša kot lani, nižja je tudi rast izvoza večine proizvodov. Skupna rast blagovnega izvoza in uvoza sicer še ostaja visoka, predvsem kot posledica večje trgovske in distribucijske aktivnosti pri medicinskih in farmacevtskih proizvodih (ter manj zaradi večje proizvodnje farmacevtske industrije). Izvoz medicinskih in farmacevtskih proizvodov je ključno prispeval k sicer skromnemu povečanju izvoznega tržnega deleža na svetovnem trgu v prvi polovici letošnjega leta. Upočasnitev rasti tržnega deleža na svetovnem trgu je sicer povezana z odsotnostjo prej visokih rasti izvoza osebnih vozil, pa tudi z geografsko usmerjenostjo slovenskega izvoza na trg EU, kjer je rast povpraševanja skromnejša, a hkrati ostaja rast slovenskega tržnega deleža še vedno relativno ugodna. V poletnih mesecih se je upočasnila tudi rast izvoza in uvoza storitev, predvsem transportnih, kar je zmanjšalo rast celotne dejavnosti prometa.

V dejavnostih, povezanih predvsem z zasebno potrošnjo, se aktivnost večinoma krepi. Nadalje se povečuje prodaja v trgovini na drobno z netrajnimi proizvodi, prodaja trajnih proizvodov pa ostaja visoka. Gospodinjstva so nadalje okrepila tudi izdatke za storitve, povezane s preživljanjem prostega časa doma in v tujini. K visoki rasti v gostinstvu sicer prispevajo tudi tuji turisti, tuji izletniki in tranzitni potniki. Rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev pozitivno vpliva tudi na aktivnost v gradnji stanovanjskih stavb. Aktivnost v preostalih segmentih gradbeništva se v zadnjih mesecih umirja, najbolj intenzivno v gradnji nestanovanjskih stavb, kar povezujemo s poslabšanimi pričakovanji poslovnega sektorja in njihovo investicijsko aktivnostjo. Zaupanje v gradbeništvu se še naprej poslabšuje, v zadnjih mesecih pa se je začelo slabšati tudi zaupanje potrošnikov. Ti so glede prihodnjih gospodarskih razmer v državi ter pričakovane brezposelnosti manj optimistični kot v preteklih mesecih.

Rast aktivnosti je v večini dejavnosti umirjena, v gradbeništvu pa se je aktivnost zmanjšala

V zadnjih mesecih se je zmanjševanje števila registriranih brezposelnih oseb upočasnilo. Tudi rast zaposlenosti se je upočasnila in je nižja kot lani, pri čemer k rasti večino prispeva zaposlovanje tujcev. V razmerah pomanjkanja (ustrezne) delovne sile in razmeroma nizke stopnje brezposelnosti je rast plač višja kot lani. Predvsem v zasebnem sektorju k rasti prispeva tudi dvig minimalne plače. Ob nižji rasti produktivnosti se stroškovna konkurenčnost postopoma poslabšuje; rast stroškov dela na enoto proizvoda se je povišala, podobno kot v drugih evrskih državah izraziteje v predelovalnih dejavnostih. 

Nadaljuje se rast kreditov, predvsem gospodinjstvom, in depozitov. Krediti gospodinjstvom znašajo okoli 80 % celotnega neto prirasta kreditov domačim nebančnim sektorjem. Najhitreje naraščajo potrošniška posojila (več kot 10-odstotna rast), ki prispevajo k večji potrošnji gospodinjstev. Nadaljuje se tudi rast vlog nebančnih sektorjev. Zaradi nizkih obrestnih mer rastejo predvsem vloge čez noč, ki predstavljajo več kot 70 % vseh vlog nebančnih sektorjev.

Javnofinančni presežek je bil v prvih devetih mesecih za več kot polovico nižji kot v enakem obdobju lani. Prihodki so se povečali manj kot v enakem obdobju lani, rast izdatkov pa se je okrepila in presega rast prihodkov.