News

V zadnjem četrtletju lani se je nadaljevala rast gospodarske aktivnosti v evrskem območju, Evropska komisija je za letošnje in prihodnje leto nekoliko zvišala napovedi. Ena izmed višjih gospodarskih rasti je bila v zadnjem četrtletju zabeležena tudi v Sloveniji, v celem letu 2013 pa je bruto domači proizvod upadel (-1,1 %) bolj kot v povprečju evrskega območja (-0,4 %). Razmere na trgu dela so se na prehodu v leto 2014 dodatno zaostrile, v bančnem sistemu pa se je poslabševanje prekinilo. To so ključni poudarki Ekonomskega ogledala, ki je danes izšlo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj.

Po prvi oceni Eurostata se je gospodarska rast v evrskem območju v zadnjem četrtletju zvišala za 0,3 % (desez.) in bila za 0,5 % višja kot v enakem obdobju leta 2012. Rast se je nadaljevala v vseh naših najpomembnejših trgovinskih partnericah, višja od pričakovanj EK pa je bila predvsem v Španiji in na Portugalskem. EK v svoji zimski napovedi pričakuje nadaljnjo rast gospodarske aktivnosti v evrskem območju v tem in prihodnjem letu (1,2 oz. 1,8 %), ki bo v obeh letih nekoliko višja, kot je pričakovala jeseni (za 0,1 o. t.). K rasti bo poleg neto izvoza prispevalo tudi domače povpraševanje, tveganja pa ostajajo podobna kot jeseni: pomanjkljivost reform in njihovo počasno implementiranje; finančna razdrobljenost; nizka inflacija; počasnejša rast gospodarstev razvijajočih držav.

Bruto domači proizvod v Sloveniji je bil ob rasti v zadnjem četrtletju v celem letu 2013 za 1,1 % manjši kot leto prej. Gospodarska aktivnost se po zadnjih podatkih SURS že od začetka lanskega leta četrtletno ni zniževala, v zadnjem četrtletju pa se je občutno okrepila in bila prvič po tretjem četrtletju 2011 medletno višja (2,1 %) (več glej sporočilo http://goo.gl/v4OROk).

Razmere na trgu dela so se konec lanskega in na začetku letošnjega leta dodatno zaostrile. Število delovno aktivnih, ki je do novembra stagniralo, se je decembra nekoliko zmanjšalo (za 0,1 % desez.). V celem letu 2013 je bilo število delovno aktivnih za 2,0 % manjše kot leto prej predvsem zaradi padca v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih. Število registriranih brezposelnih se je po močni decembrski in januarski rasti februarja še povečalo (0,5 % desez.), konec meseca je bilo v evidenco prijavljenih 129.764 oseb oz. 5.698 oseb več kot februarja lani. »K povečanju njihovega števila je prispeval predvsem večji priliv v brezposelnost, večinoma zaradi izteka pogodb za določen čas, pa tudi zaradi večjega števila iskalcev prve zaposlitve,« so pojasnili na UMAR.

Povprečna bruto plača na zaposlenega se je v zadnjem četrtletju lani zvišala ob sicer najnižjih izrednih izplačilih v zadnjih devetih letih. V celem letu je bila višja kot leto prej v zasebnem sektorju (0,6 %), v javnem sektorju pa se je znižala (-1,3 %) zaradi padca v sektorju država (-2,5 %), ki je bil posledica celoletne veljave ZUJF in nadaljnjega znižanja plač javnim uslužbencem.

Cene življenjskih potrebščin so februarja ostale skoraj nespremenjene in bile podobne kot februarja leta 2013. Skromna, 0,1-odstotna mesečna rast je bila rezultat znižanja cen tekočih goriv in zelenjave. Medletna rast pa se je februarja močno umirila (za 0,7 o. t. na 0,1 %) predvsem zaradi nižjih cen tekočih goriv ter trajnega in poltrajnega blaga ter še naprej odraža daljše obdobje krčenja gospodarske aktivnosti in poslabševanja razmer na trgu dela.

Razmere v slovenskem bančnem sistemu se na začetku letošnjega leta niso nadalje poslabšale. Januarja se je povečal obseg vlog gospodinjstev in države. Upad kreditov gospodinjstvom pa je bil za polovico manjši kot decembra lani. Krediti podjetjem in NFI so bili prvič po dveh letih višji, vendar le zaradi zadolževanja NFI. Podjetja in NFI so se decembra drugi mesec zapored razdolžila v tujini, odplačevala so predvsem dolgoročne kredite. Razdolževanje bank v tujini se je konec lanskega leta nadalje upočasnilo, v celem letu pa so banke odplačale 2,1 mrd EUR najetih kreditov, kar je manj kot v predhodnih dveh letih. Zaradi prenosa 3,2 mrd EUR bančnih terjatev na DUTB se je decembra obseg slabih terjatev znižal. Skupno znižanje pa je bilo precej skromno (za 400 mio EUR na 8,2 mrd EUR) zaradi sočasnega priliva terjatev iz B bonitetnega razreda, ki so jih banke oslabile zaradi drugačnega vrednotenja zavarovanj. V celem letu 2013 se je obseg slabih terjatev sicer povečal za 1,5 mrd EUR, kar je največ doslej. Intenzivno oblikovanje rezervacij in oslabitev zaradi začetka sanacije bančnega sistema ob koncu lanskega leta se je v januarju močno umirilo.

Celotna publikacija