Novice

Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju so se na začetku drugega polletja nekoliko izboljšali, stopnja brezposelnosti pa se je nadalje znižala. Kazalniki razpoloženja kažejo na nadaljevanje rasti aktivnosti v naslednjih mesecih. Jesenske napovedi mednarodnih institucij za gospodarsko rast v evrskem območju se niso bistveno spremenile in predvidevajo rast okoli 1,5 % letos in prihodnje leto. Kot glavna tveganja pa izpostavljajo upočasnjevanje gospodarske rasti v razvijajočih se državah, povečevanje negotovosti in nihanj na svetovnih finančnih trgih ter negotovo gibanje cen nafte.

Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji večinoma kažejo ugodno sliko. Izvoz blaga in obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih sta v prvih sedmih mesecih precej presegla ravni iz enakega obdobja lani. Ob rasti domače proizvodne aktivnosti in okrevanju zasebne potrošnje se povečuje tudi prihodek v večini tržnih storitev. Še vedno pa se zmanjšuje aktivnost v gradbeništvu, ki edina zaostaja za ravnmi izpred enega leta.

Razmere na trgu dela se nadalje izboljšujejo. Število delovno aktivnih se povečuje. »V prvih sedmih mesecih je bilo medletno večje v večini dejavnosti, najbolj v srednje nizko tehnološko zahtevnih predelovalnih dejavnostih, tradicionalnih tržnih storitvah in zaposlitvenih dejavnostih,« so pojasnili v UMAR. Zmanjševanje števila registriranih brezposelnih oseb se je v zadnjih dveh mesecih pospešilo. Konec septembra je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 104.758 oseb oz. 6,5 % manj kot septembra lani. Rast bruto plače na zaposlenega je letos skromna in manjša kot lani (desez.). V prvih sedmih mesecih je bila bruto plača v zasebnem sektorju podobna kot pred letom, v javnem pa višja za 1,2 % zaradi nadpovprečne rasti v javnih družbah in lanskih izplačil zadržanih napredovanj v sektorju država.

Na finančnih trgih se razdolževanje nebančnih sektorjev pri domačih bankah zmanjšuje. Upad obsega kreditov podjetjem in NFI je bil v prvih osmih mesecih manjši kot pred enim letom, kreditiranje države in gospodinjstev pa večje. Podjetja in NFI so se v prvih sedmih mesecih kratkoročno neto zadolžila v tujini, še vedno pa neto odplačujejo dolgoročne kredite. Razdolževanje bank v tujini je bilo večje kot v enakem obdobju lani zaradi odplačila obveznice in odliva vlog bank. Ob nizkih obrestnih merah gospodinjstva povečujejo le vloge čez noč. Delež nedonosnih terjatev se je julija po večmesečni stagnaciji zmanjšal (na 11,1% razvrščenih terjatev).

Javnofinančni primanjkljaj (760 mio EUR) je bil v prvih sedmih mesecih nižji kot v enakem obdobju lani (za 184 mio EUR) predvsem zaradi višjih prihodkov. Ti so bili medletno višji za 2,3 % predvsem zaradi višjih davčnih prihodkov in prispevkov za socialno varnost, po močnem julijskem črpanju pa so bili precej višji tudi prilivi iz proračuna EU. Javnofinančni odhodki so se v prvih sedmih mesecih medletno skromno povečali (za 0,2 %). Višja so bila sredstva, izločena v rezerve, in plačila obresti. Nekoliko so se povečali tudi skupni transferi posameznikom in gospodinjstvom.

Izboljšanje uvrstitve Slovenije na globalni lestvici konkurenčnosti

Uvrstitev Slovenije na globalni lestvici konkurenčnosti se je letos izboljšala, vendar ostajamo med manj konkurenčnimi državami EU. Uvrstitev se je izboljšala v vseh treh sklopih konkurenčnosti, najbolj na področju podjetniškega delovanja in inovacij. Izboljšanje je bilo predvsem posledica ugodnejših makroekonomskih in javnofinančnih kazalcev ter nekaterih izvedenih ukrepov v zadnjih dveh letih, kar je najverjetneje vplivalo tudi na splošno ugodnejše anketne odgovore gospodarstvenikov. Kljub izboljšanju Slovenija ostaja med državami, ki so po začetku krize najbolj poslabšale položaj na lestvici. Podobne kot v preteklih letih ostajajo glavne ovire za poslovanje: omejevalna delovna zakonodaja, učinkovitost države in njenih institucij, visoke davčne stopnje in otežen dostop do financiranja.