Novice

Kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju se izboljšujejo. V Sloveniji so vrednosti izvoza in opravljenih del v gradbeništvu vidneje višje kot v začetku leta, vrednosti proizvodnje predelovalnih dejavnosti in prihodek v trgovini na drobno pa stagnirajo. Razmere na trgu dela, ki ostajajo precej slabše kot lani, se v v zadnjih dveh mesecih niso bistveno spremenile, se pa še dodatno poslabšujejo razmere v bančnem sistemu. To so ključne ugotovitve Ekonomskega ogledala, ki so ga danes izdali na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj.

V evrskem območju se nadaljuje počasno izboljševanje gospodarskih razmer. Obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti in nova naročila so se avgusta povišali. Zviševanje prihodka v trgovini na drobno in obsega opravljenih del v gradbeništvu se je nadaljevalo. Tudi kazalniki razpoloženja še naprej kažejo na izboljšanje gospodarske aktivnosti. Evrskemu območju IMF in EK za letos napovedujeta 0,4-odstotni padec BDP, za drugo leto pa 1,0- oz. 1,1-odstotno rast. Po mnenju EK precejšnja tveganja za rast v naslednjem letu predstavljajo razdolževanje, razdrobljenost finančnega trga in visoka stopnja brezposelnosti. IMF pa opozarja, da je prednostna naloga dokončanje izgradnje bančne unije in preprečitev razdrobljenosti finančnega trga.

Avgustovske vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji kažejo nadaljevanje rasti izvoza in opravljenih del v gradbeništvu. Vrednosti omenjenih dveh kazalnikov so vidneje višje kot v začetku leta, vrednosti proizvodnje predelovalnih dejavnosti in prihodek v trgovini na drobno pa stagnirajo (desez.). V primerjavi z enakim obdobjem lani pa vrednosti vseh omenjenih kazalnikov, z izjemo izvoza, v prvih osmih mesecih ostajajo nižje.

Razmere na trgu dela se v zadnjih dveh mesecih niso bistveno spremenile in ostajajo precej slabše kot lani. Število delovno aktivnih je že od pomladi skoraj nespremenjeno (desez.), a precej nižje kot lani. V prvih devetih mesecih leta je bilo v povprečju v evidenco brezposelnih prijavljenih 119.542 oseb, kar je 9,6 % več kot v enakem obdobju lani. Pri prilivih v brezposelnost izstopa znatno povečan priliv iskalcev prve zaposlitve in brezposelnih zaradi prenehanja pogodbe za določen čas, med odlivi iz brezposelnosti pa povečano vključevanje v programe aktivne politike zaposlovanja, ki pomenijo zaposlitev, in manj črtanja iz evidence zaradi kršitev obveznosti. V prvih osmih mesecih je bila povprečna bruto plača nižja kot v enakem obdobju lani, predvsem zaradi nižjih plač v sektorju država.

Razmere v slovenskem bančnem sistemu se še naprej poslabšujejo. Obseg kreditov domačih nebančnih sektorjev je letos precej nižji kot lani, na uradu pa to povezujejo »z omejitvami pri virih financiranja in tudi manjšim povpraševanjem visoko zadolženih podjetij.« Likvidnostni pritiski na slovenski bančni sistem ostajajo visoki. Delež slabih terjatev je konec avgusta predstavljal že 17,1 % celotne izpostavljenosti bančnega sistema, njihov obseg pa se je približal 8 mrd EUR. Rezervacije in oslabitve so se v prvih treh četrtletjih v primerjavi z enakim obdobjem lani povečale za petino.

Celotna publikacija