Novice

Cene življenjskih potrebščin so se maja ponovno medletno znižale in tako nadaljevale deflacijski trend, ki se je začel v drugi polovici lanskega leta. Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) ocenjujejo, da se bo deflacija, ki bi v primeru daljšega trajanja pomenila večje neravnovesje v gospodarstvu, do konca leta zmanjšala. Vzroki za takšno gibanje cen so zlasti letos predvsem zunanje narave in so povezani s cenami nafte na svetovnem trgu, ki dosegajo najnižje ravni v zadnjih petih letih.

Po podatkih Statističnega urada RS so bile maja cene življenjskih potrebščin medletno nižje za 0,5 %. »Obdobje deflacije v Sloveniji traja praktično od druge polovice lanskega leta, ko so se cene znižale prvič po letu 2009,« ugotavljajo na UMAR.

Na deflacijo so v tem obdobju vplivali predvsem zunanji dejavniki. Njihov vpliv se je letos še okrepil, saj so cene nafte na svetovnih trgih v prvih mesecih dosegle najnižje ravni v zadnjih petih letih. Nižje cene energentov so k medletnemu padcu cen v prvih petih mesecih v povprečju tako prispevale 0,8 o. t. Na drugi strani pa so se med drugimi skupinami cen v tem obdobju najbolj povišale cene storitev (v povprečju so prispevale 0,4 o. t.). Poleg zunanjih dejavnikov (surovinskih šokov iz mednarodnega okolja in nižjih uvoznih cen) pa na cenovna gibanja v domačem okolju že daljše obdobje vpliva tudi relativno skromno domače povpraševanje, ki se odraža predvsem v nižjih cenah trajnega in poltrajnega blaga. Osnovna inflacija, iz katere so izključeni vplivi zunanjih dejavnikov, kljub temu ostaja pozitivna in primerljiva z ravnjo v evrskem območju.

Nizka rast cen, ki je znatno pod ciljem Evropske centralne banke, je značilna za celotno evrsko območje, na kar zlasti letos vplivajo predvsem padajoče cene energentov, v daljšem obdobju pa je povezana predvsem s šibkim domačim trošenjem. ECB se je na deflacijska gibanja v evrskem območju odzvala z nestandardnimi ukrepi, med njimi tudi kvantitativnega sproščanja, po prvih ocenah ECB naj bi ukrepi že kazali pozitivne učinke.

Deflacijska gibanja v Sloveniji so prehodne narave

Na UMAR ocenjujejo, da je trenutna deflacija prehodne narave in da se glede na trenutna in pričakovana gospodarska gibanja nizke cene energentov ne bodo v večji meri prenesle v cene ostalih proizvodov oziroma v pogodbena razmerja. »Ocenjujemo namreč, da se bo medletni padec cen v nadaljevanju leta postopoma umirjal, v prihodnjem letu pa pričakujemo nizko, vendar pozitivno rast cen,« pravijo na UMAR in dodajajo, da »izboljševanje nekaterih makroekonomskih agregatov, tudi zasebne potrošnje, namreč ne nakazuje odlaganja nakupov potrošnikov, kar bi lahko vodilo v daljše obdobje padanja cen.«