Pomladanska napoved

Po osrednjem scenariju, ki ne predvideva dolgotrajno povišanih cen nafte in plina ter njihove otežene dobave, se bo gospodarska rast v Sloveniji ob predpostavki predvidene rasti tujega povpraševanja letos okrepila na 2,0 %, kar je zelo blizu jesenskim pričakovanjem. Podobno rast gospodarske aktivnosti pričakujemo tudi v prihodnjih dveh letih. Izvozni sektor bo postopno okreval ob izboljšanih obetih industrijske proizvodnje v najpomembnejših trgovinskih partnericah. Rast investicijske aktivnosti, ki bo še naprej temeljila predvsem na javnih investicijah, se bo nadaljevala. Rast zasebne potrošnje se bo letos okrepila in bo rasti razpoložljivega dohodka sledila bolj kot lani, ko se je stopnja varčevanja močno povečala. Tudi rast državne potrošnje bo letos višja kot lani, predvsem zaradi celoletnega izvajanja dolgotrajne oskrbe v institucijah. Na trg dela vedno bolj vplivajo demografske spremembe, zaposlenost bo zaradi omejene ponudbe delovne sile stagnirala, brezposelnost bo ostala nizka. Rast plač bo letos višja kot lani, predvsem v zasebnem sektorju, kjer je bila lanska upočasnitev statistične narave (ob uvedbi zimskega regresa, ki se ne všteva v rast plač, so se občutno zmanjšala izredna izplačila). V prihodnjih letih se bo skupna rast plač v javnem sektorju postopoma umirila skladno s predvideno dinamiko izvajanja plačne reforme, upočasnila naj bi se tudi v zasebnem sektorju ob prizadevanjih podjetij za ohranjanje konkurenčnosti. Letos bo inflacija (2,5 % v povprečju leta) podobna lanski. Še naprej pričakujemo nadpovprečno rast cen storitev in hrane, tudi zaradi vpliva višjih stroškov dela. Po letu 2026 se bo inflacija ob odsotnosti šokov postopoma zniževala proti 2 %, rast cen storitev pa bo še naprej nadpovprečna, zato bo tudi osnovna inflacija v daljšem obdobju nekoliko presegala 2 %. Uresničitev Pomladanske napovedi spremljajo velika negativna tveganja iz mednarodnega, v manjši meri pa tudi iz domačega gospodarskega okolja. Daljše vztrajanje geopolitičnih konfliktov in njihova zaostritev ter razširitev na širše območje Bližnjega vzhoda bi vplivali na podražitev surovin, krepitev inflacijskih pritiskov ter motnje v dobavnih verigah, dolgotrajno zaprtje Hormuške ožine pa bi te učinke še poglobilo. Veliko tveganje ostaja tudi morebitno povečevanje trgovinskih ovir in vztrajanje globalne trgovinske negotovosti. Tveganja v domačem okolju so povezana predvsem z zmogljivostmi izvedbe obsežnih investicijskih projektov ter tudi z rastjo stroškov dela. Možnosti za višjo gospodarsko rast od predvidene izhajajo iz večjih učinkov obrambnih in infrastrukturnih izdatkov (doma in v tujini), uspešnejšega privabljanja visoko izobražene delovne sile ter pozitivnih učinkov reformnih ukrepov.