Jesenska napoved

Gospodarski obeti se izboljšujejo, za letos pričakujemo 6,1-odstotno rast BDP. Predvsem zaradi višjih napovedi v mednarodnem okolju, hitrejše rasti aktivnosti od pričakovane, zlasti v drugem četrtletju in tudi v poletnih mesecih, ter ob nadaljnjem prilagajanju podjetij in potrošnikov spremenjenim razmeram, je napoved višja, kot smo predvideli v Pomladanski napovedi (4,6 %). Po globokem lanskem padcu aktivnosti (4,2 %) se letos nadaljuje okrevanje dejavnosti, vpetih v mednarodno menjavo (predelovalnih dejavnosti in prometa), ki se je začelo že v drugi polovici lanskega leta. Ugodna so gibanja v izvozu in uvozu, med investicijami se krepijo zlasti naložbe v opremo in stroje. S postopnim sproščanjem omejitvenih ukrepov medletno raste trgovina, postopno okrevajo tudi gostinske in nastanitvene storitve, igralništvo ter športne, kulturne, razvedrilne in osebne dejavnosti. Skladno s tem se krepi zasebna potrošnja. Poleg rasti razpoložljivega dohodka jo spodbuja tudi delno sproščanje prihrankov, ki so se lani močno povečali. Hkrati bo stopnja varčevanja gospodinjstev predvidoma tudi v prihodnjih letih presegala raven iz leta 2019. V predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu ter povezanih storitvah bo raven aktivnosti iz leta 2019 večinoma dosežena že letos, podobno velja tudi za investicije in mednarodno menjavo. Ostale storitve in zasebna potrošnja, ki jih je epidemija bolj prizadela, pa bodo svojo predkrizno raven večinoma dosegle naslednje leto, z izjemo storitev povezanih s turizmom, kjer bo ta raven dosežena pozneje. Z gospodarskim okrevanjem se izboljšujejo razmere na trgu dela, negativne posledice koronakrize pa tudi letos blažijo vladni ukrepi. Letos pričakujemo 0,8-odstotno rast zaposlenosti in 11-odstotno znižanje povprečnega števila brezposelnih, ki bo tako le še 2 % večje kot leta 2019. Gospodarsko okrevanje se bo v naslednjih dveh letih nadaljevalo, v letu 2022 naj bi se rast BDP umirila na 4,7 %, leta 2023 pa bo znašala 3,3 %. Tudi razmere na trgu dela se bodo še naprej izboljševale, okrepile pa se bodo omejitve, povezane z razpoložljivostjo delovne sile. Epidemične razmere ostajajo negotove, s tem pa so povezana tudi največja tveganja za uresničitev napovedi. Zato bo pomembno prilagajanje ukrepov za blaženje posledic epidemije epidemičnim in gospodarskim razmeram, vedno bolj pa tudi krepitev razvojnih vsebin ob podpori sredstev Načrta za okrevanje in odpornost ter večletnega finančnega okvira. To so ključne ugotovitve Jesenske napovedi gospodarskih gibanj Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).