Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je po skrčenju v drugem četrtletju julija nadalje zmanjšal (desez.). V primerjavi z junijem je bila proizvodnja manjša za 2,1 % (desez.), k skrčenju pa so prispevale vse skupine panog po tehnološki zahtevnosti razen srednje nizko tehnološko zahtevnih. V prvih sedmih mesecih je proizvodnja predelovalnih dejavnosti medletno v povprečju ostala na podobni ravni. Proizvodnja srednje nizko tehnološko zahtevnih panog je bila v prvih sedmih mesecih medletno nekoliko večja, prav tako proizvodnja srednje visoko tehnološko zahtevnih. Medletno manjša je bila le proizvodnja drugih strojev in naprav, popravil in montaže strojev in naprav ter energetsko intenzivna proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov (ki je v veliki meri povezana z aktivnostjo v gradbeništvu). Proizvodnja večine nizko in visoko tehnološko zahtevnih panog pa je bila v prvih sedmih mesecih manjša kot pred letom. Najbolj je padla v pohištveni in lesni industriji ter v usnjarstvu. 

Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del julija sicer malce zvišala, a ostala precej nižja kot julija lani. Po visoki rasti vrednosti opravljenih gradbenih del v začetku lanskega leta se je aktivnost ob mesečnih nihanjih tako lani kot v prvi polovici letošnjega leta postopno zniževala. Julija je bila tako za 12 % nižja kot julija lani. V tej primerjavi se je aktivnost najbolj znižala v gradnji inženirskih objektov (za 21 %), padci pa so bili tudi v gradnji stavb in specializiranih gradbenih delih. Nižja aktivnost je (med drugim) povezana z investicijsko aktivnostjo države. Investicijski odhodki države (po konsolidirani bilanci javnega financiranja) so bili v prvih sedmih mesecih letošnjega leta sicer na podobni ravni kot v primerljivem obdobju lani (–3 %), a so bili odhodki za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, ki imajo večji vpliv na gradbeno dejavnost, nižji za kar 26 %. 

Presežek tekočega računa plačilne bilance se je julija povečal, večinoma zaradi gibanj v blagovni menjavi. V zadnjih dvanajstih mesecih je bil presežek tekočega računa prav tako višji kot leto prej in je znašal 3 mrd EUR (4,6 % ocenjenega BDP za leto 2024). K medletno višjemu presežku je največ prispeval presežek v blagovni menjavi. K izboljšanju salda tekočega računa so prispevali tudi primarni in sekundarni dohodki. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil nižji zaradi manjših neto odlivov dohodkov od lastniškega kapitala (dividend in dobička) ter večjih neto prejetih obresti BS na vloge, ki jih ima na računih v tujini. Nižji primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je izhajal iz več prejetih transferjev sektorja država iz tujine (sredstva za tekoče mednarodno sodelovanje iz proračuna EU) in tudi več prejetih transferjev zasebnega sektorja (odškodnine neživljenjskega zavarovanja). Storitveni presežek pa je bil nižji kot pred letom predvsem zaradi manjšega presežka v menjavi potovanj.

Avgusta je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju medletno višja. K temu je prispevala medletno višja (za 4,2 %) industrijska poraba, kar pripisujemo zlasti učinku nizke lanske osnove kot posledica poplav in njihovega vpliva na proizvodne procese nekaterih podjetij. Poraba malih poslovnih odjemalcev je bila avgusta medletno nižja za 1,8 %, poraba gospodinjstev pa podobna lanski. Učinek nizke osnove pri porabi gospodinjstev ni bil opazen, saj se je v dneh po poplavah njihova poraba elektrike povečala zlasti zaradi sušenja prostorov.