Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je, po nadaljnjem skrčenju v tretjem četrtletju, oktobra povečala (desez.); v desetih mesecih je bila medletno večja za 1,2 % (del. dnem prilagojeno). Po skrčenju v tretjem četrtletju se je najmočneje okrepila proizvodnja v visoko in nizko tehnološko zahtevnih panogah. Še se je povečala v srednje nizko tehnološko zahtevnih, v srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah pa se je po stagnaciji v tretjem četrtletju skrčila (vse desez.). V večini panog je bila proizvodnja oktobra medletno večja. V prvih desetih mesecih je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti v primerjavi z enakim lanskim obdobjem v povprečju večja za 1,2 % (del. dnem prilagojeno). Višja rast kot v povprečju predelovalnih dejavnosti je bila v večini energetsko intenzivnih panog (z izjemo z gradbeništvom povezane proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov) in v proizvodnji električnih naprav. V ostalih srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah (proizvodnja drugih strojev in naprav, proizvodnji vozil in plovil) je bila manjša kot pred letom (za okoli 2,3 %). Najbolj je za lanskimi ravnmi (za več kot desetino) zaostala proizvodnja v nizko tehnološko zahtevnih lesni in pohištveni industriji ter usnjarstvu.

Gradbena aktivnost je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del oktobra ostala na nižji ravni kot lani. Po lanski intenzivni rasti gradbene aktivnosti se vrednost opravljenih del letos močno znižuje. Oktobra je bila za 13 % nižja kot pred letom, v prvih desetih mesecih skupaj pa za 11 %. V tej primerjavi se je aktivnost najbolj znižala v gradnji inženirskih objektov (za 14 %) in v gradnji stavb (za 13 %), najmanj pa v specializiranih gradbenih delih (za 6 %). 
Nižja aktivnost je med drugim povezana z investicijsko aktivnostjo države. Investicijski odhodki po konsolidirani bilanci javnega financiranja so bili v prvih desetih mesecih letos manjši za 6 %, odhodki za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, ki so po naši oceni najbolj povezani z gradbeno aktivnostjo, pa za kar 23 %.

Tekoči račun plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih (do oktobra) znatno večji kot v enakem predhodnem obdobju (za 1,1 mrd) in je znašal 3,4 mrd EUR (5,1 % ocenjenega BDP). Največ je k večjemu presežku prispeval saldo blagovne menjave, saj se je uvoz blaga zmanjšal, izvoz blaga pa je stagniral. Povečal se je tudi storitveni presežek, zlasti v menjavi ostalih storitev (največ storitve raziskav in razvoja ter tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve). K izboljšanju salda tekočega računa so prispevali tudi primarni in sekundarni dohodki. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil medletno manjši predvsem zaradi manjših neto odlivov dividend in dobičkov ter večjih neto prejetih obresti iz tujine, primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa zaradi več prejetih transferjev državnega sektorja iz proračuna EU in manj plačanih transferjev zasebnega sektorja v tujino.

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila novembra medletno višja za 2,5%. Industrijska poraba je bila medletno višja za 4,7 %, kar bi lahko deloma pripisali nizki lanski osnovi zaradi kolektivnih dopustov v dneh po lanskem prvem novembru, ki je bil sredi tedna. Poraba malih poslovnih odjemalcev je bila novembra medletno višja za 1,2 %, poraba gospodinjstev pa je za ravnjo izpred leta malenkost zaostajala (za 0,9 %).