Ob letos nekoliko zmernejši gospodarski rasti se je izboljševanje razmer na trgu dela upočasnilo. Rast števila delovno aktivnih je ob nizki brezposelnosti in večjem pomanjkanju (ustrezne) delovne sile nekoliko skromnejša kot lani. Umirilo se je tudi zmanjševanje števila registriranih brezposelnih, na kar vpliva predvsem počasnejša rast zaposlovanja iz brezposelnosti.

Medletna rast plač je bila v zasebnem in javnem sektorju v prvih osmih mesecih višja kot pred letom. V zasebnem je odraz postopne rasti produktivnosti in tudi inflacije, ugodnih poslovnih rezultatov podjetij in relativno nizke ravni brezposelnosti, v javnem pa lani sprejetih dogovorov s sindikati in rednih napredovanj.

Aktivnost v gradbeništvu se povečuje po nizkih ravneh na začetku leta in je bila v prvih osmih mesecih znatno višja kot pred letom. Intenzivna gradnja stavb je predvsem odraz okrepljenega optimizma zasebnega sektorja, večji obseg del na inženirskih objektih pa povišanih investicijskih izdatkov države in infrastrukturnih podjetij. Visoka rast se odraža tudi v cenovnih pritiskih: rast cen v gradbeništvu je bila nazadnje tako visoka leta 2008.

Presežek tekočega računa plačilne bilance se še naprej povečuje in odraža znatno povečevanje varčevanja ob še vedno razmeroma nizki ravni investicij. Naraščajoči presežek v blagovno-storitveni menjavi s tujino je predvsem posledica ugodnih izvoznih gibanj ob zmerni rasti domače potrošnje. Manjša so tudi neto plačila obresti na zunanji dolg in neto odlivi dividend in dobička v tujino. V dvanajstih mesecih do avgusta je presežek tekočih transakcij znašal 7,6 % BDP, kar je največ doslej.

Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev ostaja okoli 2-odstotna. Rast gospodarske aktivnosti vpliva na rast cen surovin, ob višjih cenah naftnih derivatov pa so precej višje tudi cene energentov. Rast cen proizvodov za široko porabo ostaja umirjena.