Blagovna menjava, zlasti z državami EU, se je aprila močno zmanjšala. Zaradi ukrepov za zajezitev epidemije in popolne zaustavitve nenujnih dejavnosti v nekaterih članicah EU, se je občutno zmanjšal izvoz v EU (najbolj v Italijo in Nemčijo), medletno je bil nižji za več kot 40 %. Izvoz se je zmanjšal v vseh glavnih skupinah proizvodov, najbolj cestnih vozil in sestavnih delov (medletno za okoli tri četrtine) ter električnih strojev in naprav. Ob občutno slabših pričakovanjih glede naročil, zajezitvenih ukrepih v Sloveniji in znižanju potrošnje gospodinjstev, je aprila močno upadel tudi uvoz.

Padec proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je zaradi zajezitvenih ukrepov aprila poglobil. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je bila aprila v povprečju medletno nižja za 27 %, k čemur so po naši oceni največ prispevale panoge vpete v avtomobilsko industrijo (poleg proizvodnje motornih vozil še določeni segmenti gumarske in kovinske industrije ter proizvodnje električnih naprav). Najbolj, za okoli 75 %, je upadla proizvodnja motornih vozil in bila v prvih štirih mesecih medletno nižja za četrtino. Zajezitveni ukrepi so pričakovano najmanj vplivali na proizvodnjo visoko tehnološko zahtevnih panog (predvsem na farmacevtsko industrijo, ki predstavlja večino), kjer je bila proizvodnja podobna kot pred letom.

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah  se po opaznem povečevanju od sredine aprila v zadnjih tednih ohranja približno petino pod lanskoletno ravnjo. Po več kot 40-odstotnem upadu v prvih tednih po razglasitvi epidemije, je bil promet v prvem tednu junija, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, še vedno za petino nižji. Obseg prevoženih kilometrov domačih tovornjakov je bil nižji za dobro desetino, promet tujih prevoznikov pa za več kot četrtino, vendar je od najnižje vrednosti konec marca pod vplivom ukrepov EU za prosti pretok blaga na mejah ter splošnega rahljanja ukrepov v nekaterih državah precej napredoval. 

Medletni upad tedenske porabe elektrike se postopno zmanjšuje. Poraba elektrike, ki je eden izmed pokazateljev gospodarske aktivnosti, je bila v Sloveniji v prvem tednu junija nižja za 10 % glede na isti teden lani, kar pomeni nadaljnje zmanjšanje upada glede na tedne v maju, ko je padec v povprečju znašal 14 %. V naših najpomembnejših trgovinskih partnericah se je medletni upad porabe v prvem junijskem tednu najbolj izrazito zmanjšal na Hrvaškem, in sicer z 12 % ob koncu maja na 3 %. Izstopa tudi Nemčija, kjer se je medletni upad porabe po poglobitvi v maju v prvem tednu junija že drugi teden zapored zmanjšal (na 7 %).

Število registriranih brezposelnih se je, po povečanju za četrtino v obdobju epidemije, v prvih dveh tednih junija nekoliko zmanjšalo. Do konca maja se je število brezposelnih povečalo na 90.415, kar je 25,6 % več kot pred letom. 11. junija pa je bilo po neuradnih (dnevnih) podatkih ZRSZ brezposelnih 89.760 oseb, oz. 0,7 % manj kot konec maja. Med na novo prijavljenimi je glede na obdobje pred izbruhom epidemije bistveno več oseb, ki jim delodajalci niso podaljšali pogodbe za določen čas (pogosteje razlog med mlajšimi starostnimi skupinami) ali so izgubile zaposlitev iz poslovnih razlogov. Med dejavnostmi z največjim prilivom izstopajo gostinstvo, trgovina in predelovalne dejavnosti. Naraščanje števila brezposelnih se je v drugi polovici maja ob manjšem prilivu in večjem odlivu v zaposlitev ustavilo, v prvi polovici junija pa se število že zmanjšuje. To povezujemo z odpravo zajezitvenih ukrepov in s sprejetjem tretjega zakonodajnega svežnja za omilitev gospodarskih posledic krize.