Rast realnega izvoza in uvoza blaga je bila na začetku letošnjega leta visoka. Medletno je bil izvoz v prvih dveh mesecih večji za 11,5 %. Podobno kot ob koncu lanskega leta sta k rasti največ prispevala izvoz medicinskih in farmacevtskih proizvodov ter nekaterih primarnih izdelkov. Sicer pa se pričakovanja glede izvoza že nekaj mesecev poslabšujejo. Gibanja izvoza drugih pomembnejših izdelkov predelovalnih dejavnosti so bila manj ugodna. Izvoz vozil in z vozili povezanih proizvodov (okoli 15 % celotnega izvoza) ter izvoz kovinskih izdelkov sta bila medletno nižja. Rast uvoza ostaja visoka, k njej je prispevala predvsem nadaljnja rast uvoza izdelkov za široko porabo.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti ostaja visoka. V prvih dveh mesecih se je proizvodnja povečala v večini panog in večinoma presegla ravni iz enakega obdobja lani. Po upočasnitvi aktivnosti v evropski avtomobilski industriji sredi lanskega leta je medletno nižja ostala proizvodnja motornih vozil (tudi zaradi odsotnosti učinka proizvodnje novega osebnega vozila v letu 2017), rast proizvodnje nekaterih vmesnih dobrin (kovin, gum) pa je bila skromna. Medletna rast je bila najvišja v nekaterih nizko tehnološko zahtevnih panogah, najbolj v lesni (kar povezujemo z odpravljanjem naravnih nesreč v gozdovih) in usnjarski industriji.

Presežek tekočega računa plačilne bilance ostaja visok, kljub poslabšanju pogojev menjave. V zadnjih dvanajstih mesecih do februarja je znašal 7,0 % BDP (3,4 mrd EUR). K višjemu presežku tekočih transakcij je nadalje največ prispeval presežek v storitveni menjavi (zlasti v menjavi transporta in neto prilivih od potovanj), visoka rast izvoza blaga v letošnjem letu pa je vplivala na višji blagovni presežek. Poslabšujejo pa se pogoji menjave, predvsem zaradi upočasnitve rasti izvoznih cen. Pomemben dejavnik višjega presežka tekočih transakcij ostaja manjši primanjkljaj primarnih dohodkov v povezavi z nižjimi stroški financiranja zunanjega dolga. Višji odlivi sekundarnih dohodkov, predvsem zaradi višjih vplačila sredstev v proračun EU, pa so delovali v smeri zmanjševanja presežka.

Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa se je ob koncu lanskega leta še povečal. Kljub umirjanju rasti gospodarske aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah je rast mednarodnega cestnega prevoza, predvsem prevoza po tujini, v lanskem zadnjem četrtletju ostala visoka. Medletna rast izvoznih prihodkov v tem segmentu prometa se je v začetku letošnjega leta sicer nekoliko znižala. V železniškem blagovnem prometu, kjer je rast ob majhnem številu prevoznikov in dinamiki enkratnih poslov manj stanovitna, se je obseg prevozov povečal, višja je bila tudi rast izvoznih prihodkov.