Razmeroma hitro zmanjševanje medletnega upada porabe elektrike do sredine avgusta se je v zadnjih tednih upočasnilo. Potem, ko je bila tedenska poraba elektrike v povprečju avgusta medletno nižja za 9 %, se je upad na začetku septembra zmanjšal na 6 %. V naših najpomembnejših trgovinskih partnericah je bil upad malenkost večji v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem (med 7 in 8 %), medtem ko je bil v Franciji in Nemčiji manjši, in je znašal le 3 oz. 1 %.

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah  je bil tudi na začetku septembra za desetino pod ravnjo pred epidemijo. Promet se je, po močnem upadu ob razglasitvi epidemije, opazneje krepil od sredine junija in bil sredi avgusta (prilagojeno zaradi praznikov) že 6 % višji kot pred letom. Nato je ponovno upadel in prvi teden septembra za 11 % zaostal za primerljivo lansko ravnjo.  Občutneje se je medletno znižal obseg prevoženih kilometrov tujih tovornih vozil (-15 %), obseg domačih pa je bil medletno nižji za 4 %.

Okrevanje blagovne menjave se je nadaljevalo tudi v juliju. Po visokem upadu se je od maja do julija izvoz ob postopnem oživljanju aktivnosti v nekaterih naših glavnih trgovinskih partnericah (zlasti v Nemčiji) mesečno povečal, še posebno v države EU. Kljub temu je bil julija izvoz v EU še vedno za okoli 8 % nižji kot v enakem obdobju lani. Okrevanje je bilo vidno pri večini glavnih skupin proizvodov (razen pri nafti in naftnih derivatih), kljub temu pa je izvoz z avtomobilsko industrijo povezanih proizvodov, še naprej opazno zaostal za lanskimi ravnmi. Od odprave zajezitvenih ukrepov in ob ponovnem oživljanju predelovalnih dejavnosti, se je ponovno povečal tudi uvoz, a je medletno prav tako ostal na precej nižji ravni. To velja še zlasti za uvoz proizvodov za vmesno porabo, ki je bil (brez nafte in naftnih derivatov) za več kot 15 % nižji kot v enakem obdobju lani. Izvozna pričakovanja so se v zadnjih mesecih izboljšala in avgusta dosegla ravni iz začetka leta, izboljšal pa se je tudi kazalnik novih izvoznih naročil.  

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je julija nadalje precej okrepila. S ponovnim zagonom proizvodnje ob sproščanju ukrepov pri nas in v tujini, se je močneje povečala proizvodnja srednje visoko tehnološko zahtevnih panog (predvsem proizvodnja motornih vozil), kjer je bil padec med epidemijo največji. Okrevanje srednje nizko tehnološko zahtevnih panog, ki povečini proizvajajo blago za vmesno porabo, se je julija pod vplivom nadaljnjega okrevanja proizvodnje v trgovinskih partnericah pospešilo. Proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih panog, ki se med epidemijo ni zmanjšala, je ostala na visoki ravni, po sedmih mesecih sta bili tako proizvodnja IKT opreme kot proizvodnja v farmacevtski industriji medletno višji. Proizvodnja v ostalih panogah je v tem obdobju zaostala za lanskimi ravnmi, v povprečju za okoli desetino.