Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil v prvem tednu junija medletno večji za 30 %, v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 pa manjši za 3 %. Obseg prometa tovornih vozil je bil glede na praznike in proste dneve sredi tedna v treh sosednjih državah še relativno visok, je bil pa pričakovano nekoliko nižji v primerjavi z enakim tednom predkriznega leta 2019 s petimi delovnimi dnevi povsod (pri domačih vozilih je bil promet sicer za 4 % večji, pri tujih pa za 7 % manjši). Med 31. majem in 6. junijem je bil promet domačih vozil medletno večji za 21 %, promet tujih pa za 37 %. Tako visoka medletna rast je še vedno predvsem posledica manjšega prometa v enakem obdobju lani v prvem valu epidemije, ko se je bolj znižal promet tujih vozil.

Poraba elektrike je bila v tednu med 31. majem in 4. junijem medletno višja za 3 %, za istim tednom predkriznega leta 2019 pa je zaostajala za 7 %. Razlog za medletno višjo porabo je nizka lanska osnova, poraba pa je bila ob sicer že sproščenih številnih zajezitvenih ukrepih še vedno manjša od predkrizne. Predvsem zaradi učinka osnove je bila poraba medletno večja tudi v večini naših najpomembnejših trgovinskih partneric (v Franciji, Italiji in na Hrvaškem za 5 %, v Nemčiji za 2  %), razen v Avstriji, kjer je bila manjša za 1 %. Glede na primerljiv teden leta 2019 so manjšo porabo beležile Italija (10 %), Avstrija (6 %) in Nemčija (2 %), v Franciji in na Hrvaškem pa je bila približno enaka.

Maja sta bili porabi industrijskega in poslovnega odjema elektrike medletno višji, za enakim obdobjem predkriznega leta 2019 pa je bil njun zaostanek manjši kot mesec prej. Industrijska poraba elektrike je bila maja medletno višja za 19,1 %, poraba poslovnega odjema pa za 10,6 %. Razlog je zlasti v nizki lanski osnovi, ko je bila poraba elektrike med prvim valom epidemije zaradi zajezitvenih ukrepov in posledično manjšega tujega povpraševanja, motenih dobavnih verig ter zaustavitve proizvodnje v nekaterih podjetjih občutno nižja. Medletno višja je bila tudi gospodinjska poraba (za 4 %). Za porabo v maju 2019 je poraba industrijskega odjema zaostajala za 2,1 % (aprila 4,9 %), poslovnega pa za 8,7 % (aprila 10,9 %), gospodinjska poraba pa je bila večja za 3,1 %.

Na začetku junija se je število registriranih brezposelnih nadalje zmanjšalo. Maja se je upad števila brezposelnih še nekoliko okrepil, takšno gibanje pa se je nadaljevalo tudi v začetku junija. Ob sezonskih vplivih, ki letos niso bistveno odstopali od obdobja pred epidemijo, zmanjševanje števila brezposelnih povezujemo s postopnim sproščanjem zajezitvenih ukrepov in gospodarskim okrevanjem. 10. junija je bilo po neuradnih (dnevnih) podatkih ZRSZ brezposelnih 72.957 oseb, kar je 2,9 % manj kot konec maja in okoli 18 % manj kot pred letom. V primerjavi z junijem leta 2019 je bilo za okoli 3 % višje.

Blagovna menjava je po opazni rasti v začetku leta aprila ostala visoka. Realni izvoz in uvoz blaga v države EU že od konca lanskega leta presegata predkrizne ravni, ob tem pa prihaja do vidnejših mesečnih nihanj zaradi spreminjanja zajezitvenih ukrepov v Sloveniji in naših trgovinskih partnericah. Ocenjujemo, da je s tem povezana tudi aprilska prekinitev rasti menjave, saj je bilo v tednih okoli velike noči v več državah zaustavljeno javno življenje. Kljub omejitvam so imeli sprejeti ukrepi precej manjše negativne posledice na menjavo kot med prvim valom epidemije. Ob tem velja omeniti, da je bila visoka medletna rast blagovne menjave v prvih štirih mesecih letos deloma povezana z zelo nizko aktivnostjo marca in aprila lani (učinek osnove). Obeti ostajajo ugodni, saj so se maja izvozna pričakovanja izboljšala, podjetja pa so bila glede prihodnjega tujega povpraševanja bolj optimistična kot pred pričetkom epidemije.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v aprilu ponovno nekoliko okrepila, kar je bila predvsem posledica odboja proizvodnje v visoko tehnološko zahtevnih panogah. Rast se je nadaljevala tudi v nizko tehnološko zahtevnih panogah, obseg proizvodnje v srednje nizko in srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah pa je ostal na ravni iz preteklega meseca. Medletno je proizvodnja v predelovalnih dejavnostih dosegla visoko rast, ki je predvsem posledica nizke lanske osnove, saj je obseg proizvodnje enak realizaciji v istem obdobju leta 2019. Medletna rast je bila najvišja v srednje in nizko tehnološko zahtevnih panogah, obseg proizvodnje v visoko tehnološko zahtevnih panogah pa je ostal enak. Na panožni ravni je najvišjo medletno rast zabeležila avtomobilska industrija, a je tu aprilski obseg proizvodnje še močno zaostajal za tistim iz enakega obdobja leta 2019.