Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je od konca lanskega tretjega četrtletja do januarja postopno krepila, februarja pa se je zmanjšala (–1,8 % desez.). Skrčila se je v večini skupin panog po tehnološki zahtevnosti. V povprečju prvih dveh mesecev je bila večja proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih panog, po naši oceni predvsem farmacevtska industrija. Večja je bila tudi proizvodnja večine srednje nizko tehnološko zahtevnih panog (razen proizvodnje kovinskih izdelkov). Proizvodnja nizko tehnološko zahtevnih panog je bila v povprečju podobna kot pred letom. Manjša kot pred letom pa je bila proizvodnja večine srednje visoko tehnološko zahtevnih panog, z izjemo energetsko intenzivne kemične industrije in proizvodnje električnih naprav. Večja je bila tudi proizvodnja večine ostalih energetsko intenzivnih panog, v papirni industriji pa podobna kot pred letom. V povprečju je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti v prvih dveh mesecih medletno nekoliko manjša (–0,7 %). 
Ob negotovih gospodarskih razmerah v mednarodnem okolju se razpoloženje v predelovalnih dejavnostih ne izboljšuje. Raven izvoznih naročil je v prvem trimesečju ostala nizka, pričakovanja glede proizvodnje in zaposlovanja pa so se nekoliko poslabšala. 

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih (do februarja) nekoliko nižji kot v enakem predhodnem obdobju (2,9 mrd EUR) in je znašal 2,8 mrd EUR (4,0 % ocenjenega BDP). K tej spremembi sta prispevala saldo blagovne menjave in saldo sekundarnih dohodkov. Višji blagovni primanjkljaj je bil posledica višje rasti uvoza od izvoza, višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je izhajal predvsem iz manj prejetih sredstev državnega sektorja. Storitveni presežek se je ohranil na visoki ravni, povečal se je predvsem v menjavi tehničnih, s trgovino povezanih storitev, in transportnih storitev. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil nižji predvsem zaradi več prejetih subvencij iz proračuna EU in manjših neto odlivov dohodkov od lastniškega kapitala (dividend in dobička).