Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je, po umiritvi rasti v prvem četrtletju letos, aprila nekoliko povečala. Najmočneje v visoko tehnološko zahtevnih panogah, skromneje kot v preteklih mesecih pa v srednje nizko tehnološko zahtevnih. V nizko in srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah se je proizvodnja zmanjšala. V slednjih je proizvodnja v prvih štirih mesecih nižja kot v enakem obdobju lani, k čemur največ prispeva proizvodnja motornih vozil (predvsem vpliv skrčenja proizvodnje pri večjem proizvajalcu osebnih vozil zaradi zahtevnih razmer na avtomobilskem trgu). 

Ob najnižji ravni brezposelnosti doslej je bil maja upad števila registriranih brezposelnih oseb po sezonsko prilagojenih podatkih podoben kot prejšnja dva meseca (–2,2 %). Po originalnih podatkih je bilo konec maja brezposelnih 55.854 oseb, kar je 3,8 % manj kot konec aprila in 25,7 % manj kot pred letom. Ob velikem povpraševanju po delovni sili, ki se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest, od maja lani upada tudi število dolgotrajno brezposelnih – maja jih je bilo medletno za četrtino manj. Med dolgotrajno brezposelnimi pa je delež oseb, ki so brezposelne več kot dve leti, že 70-odstoten. 

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil maja medletno večji za 8 %. Maja 2020 je bil promet zaradi zajezitvenih ukrepov ob epidemiji (in delovnega dneva manj) za četrtino nižji kot v maju 2019, maja 2021 pa se je že vrnil na raven pred epidemijo. Znatna medletna rast v maju 2022 je skoraj tolikšna (7 %) tudi v primerjavi z majem 2019 in obenem tudi koledarsko prilagojena, saj je imel maj v vseh treh primerjanih letih 21 delovnih dni. V letošnjem maju je bil obseg prometa tovornih vozil za 9 % večji kot aprila. Delež prometa tujih vozil, ki po mesecih nekoliko niha, je bil maja s 60 % sicer za 1,8 o. t. nižji kot v enakem mesecu pred epidemijo, v primerjanih kumulativah od januarja do maja pa je bila razlika dosti manjša, le 0,6 o. t., kar kaže, da epidemija ni opazneje spremenila strukture prevozov. 

Poraba elektrike je bila maja medletno nižja za 3 %, v primerjavi z majem 2019 pa za 7 %. Ocenjujemo, da je zaostanek izhajal tako iz nižje industrijske kot gospodinjske porabe. Pri gospodinjski porabi so razlog boljše epidemične razmere, pri industrijski porabi pa sta za to vsaj dva razloga. Prvi razlog so lahko težave z dobavnimi verigami in s pomanjkanjem materialov, ki so se sodeč po anketnih podatkih ob prehodu v drugo letošnje četrtletje na splošno spet okrepile, potem ko so se v prvem četrtletju leta že nekoliko umirile. Drugi razlog pa je lahko trenutna energetska kriza, zaradi katere so nekatera bolj energetsko intenzivna podjetja prilagodila obseg proizvodnje. V naših glavnih trgovinskih partnericah je bila maja poraba medletno nižja v Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem (povsod za okoli 2 %), v Italiji in Franciji pa višja (za 3 in 9 %). V primerjavi z majem 2019 so nižjo porabo zabeležili v Avstriji (–5%), na Hrvaškem (–5 %) in v Nemčiji (–3 %), v Franciji in Italiji pa je bila poraba približno enaka.