Medletni upad tedenske porabe elektrike se je v zadnjem tednu septembra že tretji teden zapored povečal. Potem ko se je tedenska poraba elektrike v drugem tednu septembra prvič po razglasitvi epidemije v marcu močno približala lanski ravni (-1 %), se je medletni upad v zadnjem tednu septembra že tretji teden zapored povečal (-5 %). Izmed naših najpomembnejših trgovinskih partneric je imela podoben medletni upad Avstrija (-6 %), medtem ko je bil upad na Hrvaškem in v Italiji manjši (-2 oz. -3 %). Drugje pa je poraba presegala lansko raven, v Franciji za 5 %, v Nemčiji pa za 3 %.

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil od druge polovice avgusta do začetka oktobra za okoli desetino manjši kot pred epidemijo. Po močnem upadu ob razglasitvi epidemije, se je promet opazneje krepil od sredine junija in bil sredi avgusta s prilagojenimi podatki zaradi praznikov že višji kot pred letom. Nato je ponovno upadel in v nadaljnjih tednih ostal medletno nižji. V prvem tednu oktobra je tako za primerljivo lansko ravnjo zaostajal za 7 %, pri čemer se je bolj znižal obseg prevoženih kilometrov tujih tovornih vozil in sicer za 10 %, obseg domačih pa je bil medletno nižji za 2 %.

Okrevanje blagovne menjave se je v poletnih mesecih nadaljevalo, a se je avgusta rast opazneje upočasnila. Ob oživljanju aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah je izvoz okreval še zlasti v države EU, kjer pa je bil avgusta še vedno medletno nižji za skoraj 7 %. Okrevanje v poletnih mesecih je bilo vidno pri večini glavnih skupin proizvodov, najbolj opazno pri izvozu skupine vozil (okoli ena četrtina celotnega izvoza), ki pa se je v času omejitvenih ukrepov tudi najbolj znižal. Krepitev rasti v zadnjih mesecih povezujemo predvsem z izvozom avtomobilov v Francijo, manj pa z okrevanjem avtomobilske industrije v EU. Od odprave zajezitvenih ukrepov se je postopno povečeval tudi uvoz, ki je podobno kot izvoz ostal nižji kot pred letom. To velja še zlasti za uvoz proizvodov za vmesno porabo, ki je bil (brez nafte in naftnih derivatov) za več kot 8 % nižji kot v enakem obdobju lani. Izvozna pričakovanja so se po upadu marca in aprila v poletnih mesecih še izboljšala in septembra presegla lanske ravni. 

Krepitev proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je avgusta upočasnila. Najbolj se je upočasnila rast nizko in srednje nizko tehnološko zahtevnih panog, manj pa rast proizvodnje srednje visoko tehnološko zahtevnih panog. Proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih panog, ki edine presegajo lanske ravni (za desetino v prvih osmih mesecih), pa je ostala visoka. Zaostanek za lanskimi ravnmi je bil še vedno največji v proizvodnji motornih vozil in panogah vpetih v avtomobilsko verigo (predvsem kovinska industrija, pa tudi proizvodnja gum in električnih naprav).