Število delovno aktivnih se povečuje, a skromneje kot lani ob nekoliko nižji gospodarski rasti in večjem pomanjkanju delovne sile. Predvsem zaradi umiritve rasti zaposlovanja iz brezposelnosti je počasnejše tudi zmanjševanje števila registriranih brezposelnih.

Medletna rast plač je v prvih devetih mesecih višja kot v enakem obdobju lani. V javnem sektorju je rast odraz lani sprejetih dogovorov s sindikati in rednih napredovanj, v zasebnem pa ugodnih poslovnih rezultatov podjetij, relativno nizke ravni brezposelnosti in postopne rasti produktivnosti.

Aktivnost v gradbeništvu se je v tretjem četrtletju nadalje povečala. Intenzivna gradnja inženirskih objektov je povezana s povišanimi investicijskimi izdatki države, občin in infrastrukturnih podjetij, gradnja nestanovanjskih stavb pa tudi z okrepljenim optimizmom zasebnega sektorja. Presenetljivo pa se letos zmanjšuje aktivnost v gradnji stanovanjskih stavb.
Visoka rast aktivnosti v gradbeništvu ob znakih pomanjkanja delovne sile se odraža tudi v cenovnih pritiskih: cene v gradbeništvu so se v tretjem četrtletju medletno povečale za 5 %; nazadnje je bila rast cen tako visoka leta 2008.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v tretjem četrtletju najvišji doslej. K medletni rasti je prispeval presežek v storitveni bilanci, predvsem višji neto prilivi od potovanj in presežek v menjavi transporta. Presežek v blagovni bilanci je bil nižji, kar pripisujemo umirjanju rasti v mednarodnem okolju in tudi poslabšanim pogojem menjave. Primanjkljaj primarnih dohodkov in primanjkljaj sekundarnih dohodkov sta bila višja. V dvanajstih mesecih do septembra je presežek tekočih transakcij znašal 7,4 % BDP.