Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je, po rasti v zadnjem lanskem, v prvem letošnjem četrtletju skrčila (desez.), medletno je bila manjša za 2,3 % (del. dnem prilagojeno). V primerjavi z zadnjim četrtletjem lani se je nadalje povečala proizvodnja v visoko in nizko tehnološko zahtevnih panogah, a je bila rast skromna. V srednje tehnološko zahtevnih, ki v veliki meri proizvajajo proizvode za vmesno porabo za tuje trge, se je proizvodnja nadalje skrčila (desez.). Medletno je bila manjša v proizvodnji kovinskih izdelkov (po rasti v lanskem letu), proizvodnji drugih strojev in naprav ter proizvodnji vozil in plovil (C29–C30). V energetsko intenzivnih panogah je bila medletna rast skromna, nižja je bila v nizko tehnološki papirni industriji. Tudi v večini ostalih nizko tehnološko zahtevnih panog je bila proizvodnja nižja kot pred letom (višja je bila le v lesni in nekoliko v prehrambeni ter pohištveni industriji, drugih raznovrstnih pred. dejavnostih). K medletni rasti v visoko tehnološko zahtevnih panogah pa je po naši oceni prispevala predvsem farmacevtska industrija.

Blagovni izvoz in uvoz sta se v prvem četrtletju letos tekoče (desez.) povečala, tudi medletno sta bila večja. Povečanje je posledica visoke januarske rasti, saj sta se realni izvoz in uvoz blaga februarja in marca tekoče zmanjšala. V primerjavi s četrtletjem prej se je izvoz blaga povečal za 0,5 % (EU 0,7 %), uvoz pa, ob večjih mesečnih nihanjih, za 1,9 % (EU 3,5 %). Pri izvozu se je povečal izvoz farmacije, kovin in kovinskih izdelkov ter primarnih proizvodov (brez naftnih derivatov), zmanjšal pa se je zlasti izvoz strojev in naprav (vključno z vozili), ki sicer predstavljajo okoli četrtino izvoza. K povečanju uvoza blaga je največ prispeval uvoz izdelkov za vmesno potrošnjo, povečala pa sta se tudi uvoza izdelkov za široko in investicijsko potrošnjo (desez.). V primerjavi z enakim obdobjem lani sta izvoz in uvoz blaga v prvem četrtletju letos ostala višja (za 1,3 % oz. 1,9 %), zmanjšal se je le uvoz iz držav izven EU. Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se v zadnjih mesecih, ob povečani negotovosti v mednarodnem okolju, ni opazneje spremenilo in ostaja nizko. 

Število brezposelnih je aprila (ob izločitvi sezonskih vplivov) malenkost upadlo, za 0,5 %. Po originalnih podatkih je bilo konec aprila brezposelnih 44.355 oseb oz. 3,3 % manj kot konec marca. Medletno pa je bilo število brezposelnih manjše za 1,9 %. To je medletno manjši upad kot v prejšnjih mesecih, na kar je, ob še naprej zmernem odlivu iz evidence brezposelnosti, vplival malenkost večji priliv presežnih delavcev v brezposelnost. Medletni upad je bil manjši tudi pri dolgotrajno brezposelnih (–9 %), pri številu brezposelnih, starejših od 55 let, je ostal podoben (–11,3 %). Število brezposelnih mladih (15–29 let) pa je bilo sedmi mesec zapored medletno večje (5,8 %).