Število brezposelnih se je aprila tekoče znižalo (desez.) in bilo tudi medletno malenkost nižje (oboje –0,4 %). Po originalnih podatkih je bilo konec aprila brezposelnih 44.175 oseb, kar je 3,5 % manj kot konec marca. Nadaljeval se je medletni upad dolgotrajno brezposelnih in brezposelnih, starejših od 50 let (–5,6 % oz. –3,7 %). Število brezposelnih mladih (15–29 let), ki je od oktobra 2024 medletno višje, je aprila za 4,7 % preseglo raven izpred leta – bilo jih je 9.417. To bi lahko bilo vsaj deloma povezano s povečanjem generacij, ki vstopajo na trg dela (od leta 2023 do leta 2025 se je število prebivalcev, starih 15–29 let, povečalo za deset tisoč), pri čemer se je povpraševanje po delovni sili umirilo.

Blagovni izvoz se je v prvem četrtletju letos tekoče povečal, uvoz pa je upadel (desez.); medletno sta bila oba večja. V primerjavi s četrtletjem prej se je realni izvoz blaga povečal za 0,9 % (od tega v EU za 2,2 %), uvoz pa se je, ob upadu januarja in februarja, zmanjšal za 0,3 % (od tega iz EU za –0,6 %). Pri izvozu se je povečal izvoz kovin, farmacevtskih in kovinskih izdelkov ter primarnih proizvodov (brez naftnih derivatov), nekoliko pa tudi izvoz vozil (v Francijo in Nemčijo). Zmanjšal se je zlasti izvoz drugih strojev in naprav, ki obsegajo okoli petino izvoza. Na uvozni strani se je zmanjšala uvoz izdelkov za vmesno in uvoz izdelkov investicijsko potrošnjo, povečal pa se je uvoz izdelkov za široko potrošnjo. Uvoz naftnih derivatov se je marca vrednostno in količinsko opazno povečal, a je v prvem četrtletju zaradi negativnih januarskih gibanj tekoče upadel. V primerjavi z enakim obdobjem lani sta izvoz in uvoz blaga v prvem četrtletju letos ostala višja (za 1,0 % oz. 2,5 %), nekoliko nižji je bil le uvoz iz držav EU. 
Izvozna naročila se aprila niso bistveno spremenila in so ostala na razmeroma nizki ravni. Podjetja navajajo, da so v drugem četrtletju glavni omejitveni dejavniki za poslovanje povezani predvsem z negotovimi gospodarskimi razmerami, nizkim tujim povpraševanjem in pomanjkanjem usposobljene delovne sile. Ob povečanih negotovostih v mednarodnem okolju zaradi vojne na Bližnjem vzhodu se je povečalo tudi tveganje pomanjkanja surovin, ki pa je še vedno na relativno nizki ravni.