Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je marca v primerjavi s februarjem zvišala za 0,4 o. t., na raven iz začetka leta (2 %). K višji medletni inflaciji so tokrat največ prispevale višje cene električne energije, ki so se mesečno povišale za 16,5 %. To je bila posledica izteka začasnega delnega znižanja stroška za uporabo elektroenergetskega omrežja. Mesečno rast pa je ublažil prehod na nizko sezono obračunavanja omrežnine (ohranja se tudi oprostitev plačila prispevka za OVE in SPTE). Ponovno se je nekoliko okrepila tudi medletna rast cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače (3,5 %) ter poltrajno blago (2,2 %). Pri slednjem so se sezonsko nadpovprečno zvišale cene v skupini obleka in obutev. Nekoliko višja je bila tudi rast cen storitev (3,4 %). Zniževanje cen trajnega blaga (–0,8 %) pa je bilo v primerjavi s prvima dvema mesecema letos nekoliko večje. Medletno najhitreje naraščajo cene v skupini zdravstvo (5,4 %), več kot polovica te rasti je posledica 2,8-odstotne mesečne rasti v marcu.  

Število brezposelnih je marca (ob izločitvi sezonskih vplivov) malenkost upadlo, za 0,2 %. Po originalnih podatkih je bilo konec marca brezposelnih 45.851 oseb oz. 5 % manj kot konec februarja. Medletno se je število brezposelnih zmanjšalo za 2,2 %, kar je nekoliko manj kot v prejšnjih mesecih. Ob vztrajnem pomanjkanju delovne sile in upokojevanju starejših brezposelnih je bilo konec marca medletno za 9,9 % manj dolgotrajno brezposelnih (tj. brezposelnih nad enim letom) in za 11,5 % manj brezposelnih, starejših od 55 let. Število brezposelnih mladih (15–29 let) je bilo šesti mesec zapored medletno večje (4,5 %).

Realni blagovni izvoz in uvoz sta se februarja tekoče zmanjšala, a sta bila v prvih dveh mesecih letos oba medletno višja. V zadnjih mesecih sta realni izvoz in uvoz nadalje močneje nihala. Po januarski rasti se je realni izvoz februarja tekoče zmanjšal za 3,2 %, k čemur je prispeval manjši izvoz večine glavnih skupin proizvodov, zlasti vozil, povečal se je le izvoz farmacije (desez.). Realni uvoz se je zmanjšal za 9,4 %. Manjši je bil uvoz vseh skupin proizvodov po namenu, predvsem izdelkov za široko potrošnjo (desez.). V primerjavi z enakim obdobjem lani je bil v prvih dveh mesecih realni izvoz večji za 2,0 %, uvoz pa za 1,2 %, pri čemer se je medletna rast izvoza februarja močno upočasnila, uvoza pa celo upadla. 
Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih je marca, podobno kot v predhodnih mesecih, ostalo na zelo nizki ravni.  

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je januarja tekoče in medletno zmanjšal. Po rasti v zadnjem lanskem četrtletju se je januarja zmanjšal za 2,5 % (desez.) kot posledica upada v večini dejavnosti. Po krepitvi v drugi polovici lanskega leta se je prihodek najbolj zmanjšal v gostinstvu. Precej se je zmanjšal tudi v drugih poslovnih dejavnostih (najbolj v zaposlovalnih agencijah), kjer se negativna gibanja nadaljujejo od druge polovice lanskega leta. Tudi v dejavnosti prometa in skladiščenja se je po rasti v drugi polovici lanskega leta prihodek zmanjšal, zlasti v dejavnosti skladiščenja. V informacijsko-komunikacijskih dejavnostih se je prihodek po razmeroma visoki rasti v zadnjem lanskem četrtletju nekoliko zmanjšal, a ob večji prodaji računalniških storitev na domačem in tujih trgih. Rast prihodka se je po rasti v zadnjem četrtletju nadaljevala oziroma še pospešila le v strokovno-tehničnih dejavnostih. Skupni realni prihodek tržnih storitev je bil januarja medletno manjši za 1,6 %, za primerljivo ravnjo v letu 2024 so zaostajale dejavnosti poslovanja z nepremičninami, druge poslovne ter informacijsko-komunikacijske dejavnosti.

Donosnosti do dospetja obveznic držav članic evrskega območja so se v prvem četrtletju letos zvišale. Donosnosti so se povišale po najavi ekspanzivnejše fiskalne politike v Nemčiji, kar je vplivalo tudi na donosnosti obveznic drugih držav. ECB je sicer ob umirjanju inflacijskih pritiskov tudi v tem obdobju dvakrat znižala ključne obrestne mere. Donosnost do dospetja slovenske obveznice se je glede na zadnje lansko četrtletje zvišala za 15 b. t., na 3,13 %. Razmik do nemške obveznice pa se je kljub temu znižal za 17 b. t., na 55 b. t.