Sezonsko prilagojeni podatki o registriranih brezposelnih osebah tudi januarja kažejo na zmanjšanje (za 2,6 %).  Po originalnih podatkih je bilo konec januarja brezposelnih 67.834 oseb, kar je sicer 2,8 % več kot konec decembra lani, a je to večinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z večjim prilivom v brezposelnost zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Brezposelnih je bilo za 25,9 % manj kot v lanskem letu in tudi za 15 % manj kot januarja 2020. Med brezposelnimi osebami se je v prvih štirih mesecih lanskega leta povečevalo število dolgotrajno brezposelnih oseb, nato pa se je ob velikem povpraševanju po delovni sili, ki se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest, do konca leta znižalo. Upad dolgotrajno brezposelnih oseb se je nadaljeval tudi januarja, s čimer jih je bilo za 10,4 % manj kot januarja lani in tudi za 2,2 % manj kot pred izbruhom epidemije pred dvema letoma. Med dolgotrajno brezposelnimi osebami je več kot polovica takšnih, ki so brezposelni več kot dve leti.

Poraba elektrike je bila januarja približno enaka kot januarja 2021, v primerjavi z januarjem 2020 pa nižja za 2 %. Omenjena gibanja lahko pripišemo tudi motnjam v delovnih procesih zaradi odsotnosti zaposlenih, ki ga je povzročilo hitro širjenje različice omikron. Podobna gibanja so bila značilna tudi za naše glavne trgovinske partnerice. V Avstriji in Italiji je bila januarja poraba približno enaka kot januarja 2021, v Nemčiji in Franciji je bila nižja za 3 oziroma 1 %, na Hrvaškem pa višja za 1 %. V primerjavi z januarjem 2020 je večina naših partneric beležila nižjo porabo, Avstrija za 4 %, Francija, Italija in Nemčija pa za okoli 2 %. Izjema je bila Hrvaška, ki je imela za 6 % višjo porabo kot januarja 2020.

Blagovna menjava se je v zadnjem lanskem četrtletju povečala in opazno presega ravni izpred epidemije. V primerjavi s četrtletjem prej se je realni izvoz blaga močno povečal, opazno višji je bil predvsem realni izvoz v države EU (za 6,8 %, desez.). Po predhodnih podatkih  je k temu največ prispevalo okrevanje izvoza v Italijo in Nemčijo, po daljšem obdobju upadanja pa je nekoliko okreval tudi izvoz vozil. Po upadu v tretjem četrtletju je bil višji tudi uvoz iz držav EU (za 1,6 %, desez.). Medletno sta bila v zadnjem četrtletju izvoz in uvoz v in iz držav EU višja (za 11,4 % oziroma 4,2 %), opazno sta presegla tudi ravni iz enakega obdobja leta 2019, pri čemer je bilo okrevanje uvoza počasnejše. Na začetku letošnjega leta ostajajo izvozna pričakovanja visoka, njihova mesečna nihanja pa kažejo na nadaljevanje negotovosti, ki izhaja predvsem iz mednarodnega okolja.