Prodaja v trgovini se je po stagnaciji v drugem četrtletju julija povečala. To je bila posledica rasti prodaje v trgovini na debelo in nekaterih predvsem z nadaljnjo rastjo trošenja gospodinjstev povezanih proizvodov v trgovini na drobno (živila, gospodinjske, telekomunikacijske in računalniške naprave, zdravila, izdelki za osebno nego, športna oprema, itd.). Rast v trgovini na drobno sicer precej zaznamuje prodaja motornih goriv, ki se po visokih rasteh ob koncu leta 2018 letos zmanjšuje. Prodaja v trgovini z motornimi vozili pa po visokih rasteh v preteklih štirih letih ostaja na ravni z začetka leta.

Po krepitvi v zadnjih mesecih se je septembra medletna rast cen precej upočasnila. Občutno nižja je bila rast cen blaga, k temu pa so pomembno prispevali zunanji dejavniki pri cenah energije in hrane. Negativni prispevek cen pogonskih goriv se je,  zaradi v povprečju nižjih cen naftnih derivatov, še okrepil, nižji pa je bil tudi prispevek cen hrane (po naši oceni predvsem zaradi mesečno nižjih cen svežega sadja). Upočasnila se je tudi rast cen blaga dnevne rabe ter poltrajnega blaga, cene trajnega blaga pa so bile po avgustovski rasti septembra ponovno medletno nižje. Ob solidnem trošenju gospodinjstev se nadalje krepi rast cen storitev, zlasti v povezavi z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, stanovanjem, počitniškimi paketi ter gostinstvom. Počasneje kot v Sloveniji naraščajo cene storitev v evrskem območju, kar ohranja evrsko inflacijo na nižji ravni kot v Sloveniji.

Donosnosti do dospetja državnih obveznic v evrskem območju so se tudi v tretjem četrtletju občutneje znižale. Na to je pomembno vplivala ECB, ki je v poletnih mesecih sprejela dodaten sveženj ukrepov denarne politike, kar je vplivalo na znižanje  donosnosti v večini držav evrskega območja. Donosnost do dospetja slovenske obveznice se je v tretjem četrtletju znižala na 0,0 % (približno 50 b. t. manj kot četrtletje prej), razmik do nemške obveznice (51 b. t. ) pa se je zmanjšal.