Na podlagi anketnih podatkov se je v prvem četrtletju letos že sicer nizka brezposelnost še dodatno znižala. Število brezposelnih se je glede na predhodno četrtletje po sezonsko prilagojenih podatkih zmanjšalo za 15,2 %, medletno (po originalnih podatkih) pa za 21,4 %. Anketna stopnja brezposelnosti je bila medletno nižja za 1,3 o. t. in je znašala 4,3 %. Ob začetku leta je bilo število delovno aktivnih medletno višje za 5,6 %, pri čemer se je obseg študentskega dela zvišal za 56 %, kar ob močnem učinku osnove kaže na visoko rast povpraševanja po vseh oblikah dela.

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je v prvem četrtletju še povečal. Glede na lansko zadnje četrtletje je bil večji za 1,6 %, medletno pa za 20 %, ob nizki osnovi v prvem četrtletju 2021. Tekoča rast je bila najvišja v gostinstvu, kjer se je prodaja po upadu v lanskem zadnjem četrtletju okrepila. Prihodek se je povečal tudi v strokovno-tehničnih dejavnostih, ob močnem pospešku rasti v arhitekturno-projektantskih storitvah. Rast prihodka v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih se je  zaradi nadaljnjega zmanjševanja prihodka v telekomunikacijskih storitvah upočasnila, izvozni prihodki računalniških storitev pa so se povečali. Po visoki rasti v predhodnem četrtletju se je prihodek nekoliko znižal v prometu, tokrat zlasti v skladiščenju in poštni dejavnosti. Nadalje se je znižal tudi v drugih poslovnih dejavnostih, kot posledica manjšega prihodka v vseh segmentih, razen v zaposlovalnih storitvah, kjer se je od decembra lani večinoma povečeval. Zaostanek glede na prihodek pred epidemijo (na prvo četrtletje 2020) je bil izrazit le še v potovalnih agencijah (za 28 %). 

Blagovna menjava z državami EU se je na začetku drugega četrtletja znižala, negotovost se še povečuje. Na upad realnega izvoza v države EU (desez.) je pomembno vplivala povečana negotovost v naših glavnih trgovinskih partnericah, povezana z motnjami v dobavnih verigah, naraščajočo inflacijo in nadaljevanjem vojne v Ukrajini. Po več mesecih rasti se je aprila opazno znižal tudi uvoz iz držav EU. Velika negotovost v mednarodnem okolju je v zadnjih mesecih opazno vplivala na razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih, saj so se izvozna pričakovanja in naročila maja nadalje znižala.

Inflacija se je tudi maja precej okrepila in na medletni ravni dosegla 8,1 %. Rast cen je bila na povišanih ravneh v večini skupin blaga in storitev. K medletni inflaciji pomembno prispevajo višje cene energentov. Naftni derivati, ki so bili medletno dražji za skoraj 40 %, so k inflaciji prispevali skoraj 2 o. t. Izrazito rastejo tudi cene plina (preko 50 %) in toplotne energije (več kot 40 %), ki so k inflaciji prispevale približno 1 o. t. Cene električne energije so sicer zaradi začasne oprostitve plačila določenih prispevkov v februarju (zajete v marčni mesečni inflaciji) na medletni ravni še nižje za približno 15 %, a se je medletni padec v zadnjih dveh mesecih, zaradi ponovno visokih mesečnih rasti, že skoraj prepolovil. Višje cene energentov in prehranskih surovin, na katere vse bolj vplivajo geopolitične napetosti, se v vse večji meri prelivajo tudi v končne cene hrane, ki so bile medletno višje za 11,1 %. Medletna rast cen trajnega blaga je bila v zadnjih dveh mesecih 9-, poltrajnega pa 3-odstotna. Cene storitev so bile višje za skoraj 5 %. Med dvanajstimi skupinami proizvodov in storitev so bile cene medletno nižje le v skupini komunikacije (−5,9 %). 

Vrednost davčno potrjenih računov je bila med 15. in 28. majem 2022 medletno nominalno višja za 19 %, glede na enako obdobje 2019 pa za 24 %. Medletna rast je bila nekoliko višja od rasti v prejšnjih dveh tednih. To je bila predvsem posledica višje rasti v trgovini (predvsem zaradi okrepljene rasti v trgovini na drobno in na debelo) in v nekaterih osebnih, kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah. Še nekoliko se je znižala rast v gostinstvu (vendar je ostala vrednost več kot podvojena), saj se je lani maja nadaljevalo odpravljanje omejitev pri poslovanju.