Blagovna menjava je maja še upadla in ostala manjša kot pred letom; razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih je nizko. Realni uvoz blaga se je maja nadalje zmanjšal, v zadnjih mesecih sta opazno upadla zlasti uvoz vmesnih proizvodov in proizvodov za široko potrošnjo (desez.). Realni izvoz blaga pa se je maja nekoliko povečal (po večmesečnem upadu), k temu je prispevalo zlasti povečanje izvoza v države izven EU (desez.). Izvoz v države EU, kamor izvozimo okoli 75 % blaga, je ostal podoben aprilskemu, se pa od začetka leta zmanjšuje predvsem izvoz v Italijo in Avstrijo. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bila v prvih petih mesecih letos blagovna menjava (tudi z državami EU) manjša (izvoz za 2,5 % in uvoz za 6,8 %). Šibka aktivnost v glavnih trgovinskih partnericah negativno vpliva na razpoloženje in pričakovanja v izvozno usmerjenih dejavnostih. Pričakovanja glede izvoznih naročil so se tako junija znižala na najnižjo raven po avgustu 2020.

Število registriranih brezposelnih je bilo junija najnižje doslej. Po originalnih podatkih je bilo konec junija brezposelnih 46.187 oseb, kar je 2,1 % manj kot konec maja in 14,3 % manj kot pred letom. Po sezonsko prilagojenih podatkih je bil mesečni upad (–0,7 %) nekoliko nižji kot v preteklih mesecih, a še vedno razmeroma visok. Ob velikem pomanjkanju delovne sile je bilo konec junija medletno za četrtino manj dolgotrajno brezposelnih in 14,5 % manj brezposelnih, starejših od 50 let.

Poraba plina je bila junija tretji mesec zapored nekoliko višja od primerljive povprečne porabe v prejšnjih letih. Na višjo porabo v zadnjih mesecih so vplivale nižje temperature, ki so podaljšale kurilno sezono (aprila), ter medletno nižje borzne cene plina, ki so nekatera podjetja spodbudile k večji proizvodnji (na primer v jeklarski industriji). Slovenija je cilj EU o vsaj 15-odstotnem znižanju porabe plina od avgusta lani do marca letos skoraj dosegla (−14 %), v prvih treh mesecih podaljšanega obdobja varčevanja s plinom pa je preteklo primerljivo porabo presegala (v juniju za skoraj 3 %). Države EU so po podatkih Eurostata porabo plina v povprečju aprila in maja znižale za 13 % (Slovenija je porabo zvišala za 1 %).

Poraba elektrike je bila junija medletno nižja za 16 %. Ocenjujemo, da je k temu največ prispevala nižja industrijska poraba, predvsem energetsko intenzivnega dela industrije. Na medletno nižjo porabo je lahko delno vplivala tudi nižja poraba gospodinjstev zaradi varčnejše rabe energije. Medletno nižjo porabo so imele junija tudi naše glavne trgovinske partnerice (Avstrija 13 %, Italija 7 %, Hrvaška 6 %, Francija 5 % in Nemčija 2 %).

Potem, ko so se donosnosti do dospetja državnih obveznic članic evrskega območja od konca leta 2021 poviševale, je bilo njihovo gibanje v drugem letošnjem četrtletju različno. Donosnost do dospetja slovenske državne obveznice se je v drugem četrtletju znižala na 3,28 % (s 3,48 % v prvem četrtletju). Razmik do nemške obveznice se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem znižal drugič zapored, tokrat za 23 b. t. (na 91 b. t.).