Cene življenjskih potrebščin so se januarja zaradi sezonskih dejavnikov znižale, medletno pa se je njihova rast okrepila na 2,1 %. K skupni medletni rasti so največ prispevale višje cene blaga, kar je v veliki meri posledica dražje hrane in energentov. Cene hrane naraščajo zaradi rasti cen mesa, kar je posledica izbruha afriške prašičje kuge. Ob slabši lanski letini se krepi tudi rast cen sadja. Cene poltrajnega blaga še naprej umirjeno naraščajo, cene trajnega blaga pa ostajajo medletno nižje. Rast cen storitev se ob nižjih cenah počitniških paketov nadalje postopoma umirja.

Umirjanje gospodarske rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah je vplivalo na upočasnjevanje zunanjetrgovinskih gibanj tudi v zadnjem četrtletju lani. Izvoz v Nemčijo, Italijo, in Avstrijo, kamor gre večina blagovnega izvoza, se je medletno znižal. Nadaljevalo se je predvsem upadanje izvoza nekaterih pomembnejših izdelkov namenjenih za vmesno porabo, povezanih predvsem z avtomobilsko industrijo. Po več četrtletjih se je ponovno povečal izvoz vozil, predvsem v Francijo. Tudi pri uvozu blaga se umirja predvsem rast uvoza proizvodov za vmesno porabo v povezavi s počasnejšo rastjo predelovalnih dejavnosti.
Po zunanjetrgovinski statistiki se je skupna rast blagovnega izvoza in uvoza lani pospešila, kar je bilo povezano predvsem z močno trgovsko in distribucijsko aktivnostjo pri medicinskih in farmacevtskih proizvodih, deloma pa tudi pri nafti in naftnih derivatih.