Ob najnižji ravni brezposelnosti doslej je bil aprila upad števila registriranih brezposelnih po sezonsko prilagojenih podatkih podoben kot prejšnji mesec (–2,1 %). Po originalnih podatkih je bilo konec aprila brezposelnih 58.081 oseb, kar je 4,1 % manj kot konec marca in 26,7 % manj kot pred letom. Ob velikem povpraševanju po delovni sili, ki se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest, od maja lani upada tudi število dolgotrajno brezposelnih – aprila jih je bilo za 23,6 % manj kot aprila lani. Med dolgotrajno brezposelnimi je delež oseb, ki so brezposelne več kot dve leti, že približno dvotretjinski.

Poraba elektrike je bila aprila za 2 % nižja kot pred letom, v primerjavi z aprilom 2019 pa za 8 %. Zaostanek povezujemo z industrijskim delom porabe v povezavi s težavami v dobavnih verigah in pomanjkanjem materialov, ki so se z začetkom vojne v Ukrajini za nekatere panoge (kot je avtomobilska) še povečale. Na zaostanek za aprilom 2019 je lahko dodatno vplivala tudi nekoliko manj ugodna razporeditev praznikov ob letošnjem prvem maju z vidika delovanja gospodarstva. V naših glavnih trgovinskih partnericah je bila aprila poraba v Franciji medletno višja (4 %), v Italiji in na Hrvaškem približno enaka, v Avstriji in Nemčiji pa nižja (–1 in –3 %). V primerjavi z aprilom 2019 so nižjo porabo beležile Avstrija (–4 %), Nemčija (–5 %), Italija (–2 %) in Francija (–6 %), višjo pa Hrvaška (3 %). 

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil aprila medletno večji za 1 %. Gibanja niso več opazneje povezana z vplivi epidemije, medletna rast pa je bila manjša zlasti zaradi enega delovnega dneva manj. Glede na enako obdobje 2019 je bil koledarsko prilagojeni obseg prometa tovornih vozil aprila večji za 14 %. Delež prometa tujih vozil, ki po mesecih nekoliko niha, je bil aprila z 59 % enak običajnim aprilskim povprečjem, medtem ko je bil v prvem letu epidemije aprila precej nižji, 51-odstoten. April je zaradi več prazničnih, dela prostih dni le povprečno prometen mesec in tudi letos je bil v tem mesecu promet precej, za več kot desetino, nižji kot v marcu.

Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila skupna prodaja med 17. in 30. aprilom 2022 medletno nominalno višja za 11 %, glede na enako obdobje 2019 pa za 9 %. Medletna rast je bila glede na rast v prejšnjih dveh tednih precej nižja, kar je bila posledica lanskega odprtja trgovin in nekaterih storitev (po zaprtju javnega življenja od 1. do 11. aprila) ter dovoljenega prehoda med regijami. Rast se je tako močno zmanjšala v trgovini na drobno in na debelo, prodaja v trgovini z motornimi vozili pa je bila nižja kot pred letom. S postopnim lanskim odpiranjem gostinskih in nastanitvenih obratov ter nekaterih razvedrilnih storitev se je precej zmanjšala tudi medletna rast prodaje v teh storitvah, ki pa je še vedno ostala zelo visoka.

Blagovna menjava se je v prvem letošnjem četrtletju tekoče povečala. V primerjavi s četrtletjem prej se je realni izvoz blaga povečal, višji je bil tudi realni izvoz v države EU (desez.). Na povečanje je vplivala zlasti rast v marcu, saj se je v prvih dveh mesecih izvoz tekoče zmanjšal. Še bolj kot izvoz pa se je četrtletno povečal realni uvoz blaga, predvsem iz držav EU (desez.). Medletna rast menjave z državami EU je v prvem četrtletju ostala zelo visoka, od začetka lanskega leta pa menjava tudi že presega ravni izpred epidemije. Zaradi vojne v Ukrajini so se marca in aprila izvozna pričakovanja opazno znižala, a so višja kot pred epidemijo.