Rast gospodarske aktivnosti se je v tretjem četrtletju nadaljevala. BDP se je povečal za 1,3 % glede na drugo četrtletje, medletno pa za 5 %. S tem je presegel predkrizno raven iz zadnjega četrtletja 2019. Gibanja so odražala nadaljevanje sproščanja zajezitvenih ukrepov ter prilagajanje gospodarstva in potrošnikov spremenjenim razmeram. To je vodilo v nadaljnjo visoko rast zasebne potrošnje in z njo povezanih dejavnosti (trgovina na drobno, razvedrilne, športne, rekreacijske in osebne storitve ter gostinstvo). Zasebna potrošnja je s tem presegla raven iz enakega obdobja 2019, omenjene storitvene dejavnosti pa so z izjemo trgovine za ravnjo pred epidemijo še nekoliko zaostajale. Na dejavnosti, vezane na mednarodno menjavo (zlasti izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti), pa so že vplivale motnje v dobavnih verigah, zato se je rast tu upočasnila. Sicer so predelovalne dejavnosti ter uvoz in izvoz blaga, na katere so imeli zajezitveni ukrepi na splošno manjši vpliv, predkrizno raven dosegli že konec lanskega leta. Menjava storitev se je četrtletno še povečala, izvoz storitev predvsem zaradi nižjega obsega potovanj sicer še vedno zaostaja za predkrizno ravnjo. Medletna rast investicij v osnovna sredstva je ostala visoka, medletno višja je ob nadaljnji rasti zaposlenosti, izdatkov za blago in storitve ter izdatkov za zdravila in zdravstvene storitve ostala tudi končna državna potrošnja. 

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je novembra ponovno izrazito okrepila, na 4,6 %. Okoli polovico medletne rasti so prispevale višje cene energentov, predvsem naftnih derivatov in toplotne energije, ki so bile višje za več kot 40 % oziroma 55 %. K višji medletni rasti so pomembno prispevale tudi cene poltrajnega blaga. Te zaradi drugačnih sezonskih gibanj cen obleke in obutve zelo nihajo, po znižanju v zadnjih dveh mesecih pa so bile novembra medletno višje za 4,3 %. Ob dražjih surovinah in ozkih grlih v dobavnih verigah se je še naprej krepila medletna rast cen trajnega blaga (5,8 %), med katerim so bile cene avtomobilov višje za 6,7 %. Ponovno se je nekoliko zvišala medletna rast cen storitev (1,5 %). Nadalje so se okrepile tudi cene v skupini restavracije in hoteli (6,2 %) ter v skupini rekreacija in kultura, kjer so se na mesečni ravni nekoliko izraziteje povišale cene počitniških paketov. Nekoliko se je zvišala tudi medletna rast cen hrane (okoli 1 %).

Poraba elektrike je bila novembra medletno višja za 3 %, glede na enako obdobje iz leta 2019 pa nižja za 1 %. Medletna rast je bila povezana z manjšo porabo ob začetku drugega vala epidemije lani, ko so bili omejitveni ukrepi za zajezitev epidemije obsežnejši kot letos. V primerjavi z lanskim novembrom je bila poraba višja v večini pomembnejših partneric, v Avstriji in na Hrvaškem za 2 %, v Franciji za 4 %, v Italiji za 6 %, v Nemčiji pa je bila enaka lanski. V primerjavi z novembrom 2019 pa je med našimi glavnimi trgovinskimi partnericami   največji, 7-odstotni, padec porabe beležila Avstrija (posledica zaprtja države). Nižja poraba kot novembra 2019 je bila tudi v Franciji in Nemčiji (za 3  oz. 1 %), na Hrvaškem in v Italiji pa je bila višja (za 1 %).

Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila skupna prodaja med 14. in 27. novembrom medletno višja za 49 %, glede na enako obdobje leta 2019 pa za 8 %. Medletna rast je bila v primerjavi z rastjo v prejšnjih dveh tednih višja v večini dejavnosti, predvsem zaradi lanske nizke prodaje ob zaprtju nenujnih trgovin (s 16.  novembrom) in uvedbi drugih strožjih ukrepov. Rast prodaje v trgovini se je medletno skoraj podvojila (na 42 %), na kar je vplivala tudi visoka prodaja na »črni petek«. Zelo visoka je bila tudi rast v dejavnostih, ki so bile lani v tem obdobju skoraj v celoti zaprte (gostinske storitve, potovalne agencije ter kulturne, razvedrilne in športne dejavnosti). Glede na enako obdobje leta 2019 pa je bila prodaja nižja v vseh dejavnostih, razen v trgovini. Na rast slednje je vplivala tudi visoka prodaja na letošnji »črni petek«, ki pa ni zajet v primerljivo obdobje iz leta 2019 (takrat je bil 29. novembra).

Prodaja v trgovini se je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim nekoliko zmanjšala, medletno in glede na 2019 pa je bila večja. Izmed glavnih treh panog se je prihodek četrtletno zmanjšal le v trgovini na debelo, zaradi slabšega julijskega poslovanja. Prihodek v trgovini na drobno se je okrepil predvsem zaradi večje prodaje v trgovini z motornimi gorivi, na kar je poleg večje prodaje gospodinjstvom in pravnim osebam vplival tudi povečan tranzit čez Slovenijo. Četrtletno se je okrepila tudi prodaja v trgovini z motornimi vozili, medletno pa je bila manjša in poleg prodaje motornih goriv tudi edina izmed večjih panog, ki je bila manjša kot v tretjem četrtletju 2019. V primerjavi s tem obdobjem pa je bila precej večja prodaja neživil (15 %) in živil (7 %). Med neživili se je povečala predvsem prodaja po pošti ali internetu, ki se je več kot podvojila, za okoli desetino pa je bila večja tudi prodaja farmacevtskih in medicinskih izdelkov, pohištva ter računalniških in telekomunikacijskih naprav. Po predhodnih podatkih se je oktobra prodaja v trgovini na drobno močno okrepila, z motornimi vozili pa zmanjšala.

Realni prihodek se je v tretjem četrtletju v večini storitev še povečal. Glede na predhodno četrtletje se je zvišal za 11,7 %, medletno pa za 13,3 %. Medčetrtletno se je najbolj zvišal v gostinstvu (za 77 %), na kar je vplivala rast prenočitev tujih ter domačih turistov in izletnikov, spodbujena tudi z unovčevanjem lanskih in letošnjih bonov. Prihodek, ki je bil medletno višji za 15 %, je tako za enakim obdobjem 2019 zaostajal le še za odstotek. Visoka medčetrtletna rast je bila tudi v drugih poslovnih dejavnostih (19 %), kjer se je v potovalnih agencijah prihodek skoraj potrojil, v zaposlovalnih pa se je še zmanjšal. Prihodek v prometu se je nadalje zmerno povišal, zlasti zaradi rasti v dejavnosti skladiščenja. Tudi v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih se je prihodek ponovno okrepil kot posledica večje prodaje na domačem in tujih trgih v telekomunikacijskih ter računalniških storitvah. Prihodek se je znižal le v strokovno-tehničnih dejavnostih, kar je bila predvsem posledica zmanjševanja prihodka v arhitekturno-projektantskih storitvah. Medletna rast prihodka je bila v tretjem četrtletju v vseh tržnih storitvah  pozitivna, za ravnjo iz enakega obdobja v letu 2019 pa je prihodek močno zaostajal še v potovalnih in zaposlovalnih agencijah (za 47 % oz. 20 %).