Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je maja še upočasnila, pri 8,4 % je bila najnižja v zadnjih dvanajstih mesecih. K umirjanju inflacije so največ prispevale nižje medletne rasti cen v skupinah prevoz (0,5 %) ter stanovanje, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (10,6 %), kar je po naši oceni predvsem posledica visoke osnove iz lanskega maja, ko so se cene energentov na mesečni ravni povišale za skoraj 8 %. Maja se je medletno nekoliko upočasnila tudi rast cen hrane (s 15,6 % na 14,7 %), njen prispevek k inflaciji pa je znašal 2,3 o. t. Še naprej se postopoma umirjajo medletne rasti cen trajnega blaga (4,9 %). Po krepitvi v preteklih dveh mesecih pa se je maja upočasnila tudi rast cen poltrajnega blaga, na 5,5 %. Tokrat so k inflaciji največ (2,7 o. t.) prispevale cene storitev. Njihova rast se je še okrepila (s 7,9 % na 8,3 %). K višji rasti so po naši oceni pomembno prispevale višje cene v skupini rekreacija in kultura ter zbiranje odpadkov. 

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila med 14. in 27. majem 2023 medletno višja za 4 %, ob visoki rasti cen v maju pa je realno upadla. Po nihanjih v preteklih tednih, na kar je, predvsem na gibanja v trgovini, vplivala razporeditev velikonočnih in prvomajskih praznikov, je bila nominalna medletna rast v obravnavanem obdobju nekoliko nižja kot pred aprilskimi in majskimi prazniki. Prodaja v trgovini, kjer je bilo izdanih 78 % skupne vrednosti davčno potrjenih računov, je bila medletno večja za 4 %. Rast je bila najvišja v trgovini z motornimi vozili (14 %), v trgovini na debelo je bila 3 %, v trgovini na drobno pa 2 %. Glede na predhodna obdobja se je, verjetno tudi zaradi slabšega vremena, prepolovila nominalna rast prodaje v gostinstvu in nekaterih kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah (skupaj je bila 5-odstotna).

Blagovna menjava se je aprila nadalje zmanjšala, še posebej uvoz, in je bila opazno manjša kot pred letom. Realni desezonirani izvoz blaga se je aprila zmanjšal za 2,9 % (v države EU za 3,1 %), uvoz pa za 7,9 % (iz držav EU za 5,9 %). V zadnjih mesecih se je nadaljevalo zmanjševanje izvoza vmesnih proizvodov, zlasti v naše glavne trgovinske parterice v državah EU. Pri uvozu se je zmanjšal uvoz proizvodov za široko potrošnjo, medtem ko je uvoz vmesnih proizvodov med meseci opazneje nihal. V primerjavi z enakim obdobjem lani sta bila v prvih štirih mesecih letos izvoz in uvoz (tudi z državami EU) opazno nižja (za 2,9 % oz. 7,7 %). Upad oz. upočasnjevanje aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah in nadaljevanje negotovosti v mednarodnem okolju sta v zadnjih mesecih vplivala na razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih, saj so se izvozna naročila maja nadalje znižala, izvozna pričakovanja pa so ostala zelo nizka.

V prvem četrtletju je bil prihodek v trgovini z motornimi vozili medletno večji, po predhodnih podatkih tudi aprila, v trgovini na debelo in na drobno pa manjši. Prihodek v trgovini z motornimi vozili, ki se tekoče krepi od druge polovice lanskega leta, je bil medletno večji za 15,7 %. Tekoče se je (po visoki januarski rasti ter zmanjšanju februarja in marca) okrepil tudi prihodek v trgovini na debelo, ki pa je bil za 3 % manjši kot pred letom. Še nadalje pa se je zmanjšala prodaja v trgovini na drobno, ki je bila manjša tudi medletno (v trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki za 5,7 %, v trgovini z neživili pa za 4 %). Po predhodnih podatkih SURS je bila tudi aprila prodaja medletno manjša v trgovini na drobno in občutno večja v trgovini z motornimi vozili. 

Realni prihodek tržnih storitev se je v prvem četrtletju letos povečal. Po zmanjševanju v drugi polovici lanskega leta se je skupni prihodek tržnih storitev glede na lansko zadnje četrtletje tekoče povečal za 3,2 %. Rast se je pospešila v strokovno-tehničnih dejavnostih, ob nadaljevanju visoke rasti prodaje v arhitekturno-projektantskih storitvah, kar povezujemo z močno gradbeno aktivnostjo. V drugih poslovnih dejavnostih se je rast prihodka upočasnila kljub ponovni rasti v zaposlovalnih storitvah, prodaja storitev potovalnih agencij pa je prvič presegla raven pred epidemijo (glede na prvo četrtletje 2019). Podobno se je rast upočasnila tudi v gostinstvu, po visokih rasteh v preteklih četrtletjih. V informacijsko-komunikacijskih dejavnostih se je prihodek ponovno povečal, tokrat predvsem zaradi močne rasti prihodkov računalniških storitev. Že tretje četrtletje zapored pa se je prihodek zmanjšal v dejavnosti prometa in skladiščenja, zlasti v skladiščenju. Skupni prihodek je bil v prvem četrtletju letos medletno realno večji za 6,7 %, večji je bil tudi v večini dejavnosti tržnih storitev, razen v prometu in skladiščenju. Za ravnjo pred epidemijo (glede na prvo četrtletje 2019) pa je zaostajal le še v drugih poslovnih dejavnostih oz. v zaposlovalnih agencijah, za 29 %.

Po anketnih podatkih je bila brezposelnost v prvem letošnjem četrtletju medletno nižja, nekoliko pa se je zmanjšalo tudi število delovno aktivnih. Po originalnih podatkih je bilo brezposelnih 38 tisoč oseb, kar je 13,6 % manj kot v enakem obdobju lani. Anketna stopnja brezposelnosti (3,8 %) je bila medletno nižja za 0,5 o. t. Umirjanje gospodarske aktivnosti je vplivalo tudi na rahlo medletno zmanjšanje števila delovno aktivnih, in sicer po anketi v prvem četrtletju, ko je bil medletno nižji predvsem obseg študentskega dela.